Okrogla miza Naša iža– prekmurski kmečki dom na Markovskem, ki je potekala včeraj v Beltincih, je izpostavila problem izginjajočih starih domov, z njimi vred pa odhaja tudi tovrsten način gradnje.
Kulturno društvo "Marko" iz Beltinec je včeraj v grajski dvorani pripravilo prireditev z naslovom Naša iža – prekmurski kmečki dom na Markovskem, ki spada v niz projekta petih zgodb iz Böltinec, avtorja Primoža Srake.
Raziskovanje zgodovine in arhitekturne dediščine Prekmurja
Na okrogli mizi nam je svoje zanimanje in ljubezen do krajinske arhitekture Prekmurja razkril mladi, perspektiven dijak ljutomerske gimnazije Gregor Marič, ki ga že od nekdaj zanimajo prekmurske cimprače, ki so preživele čas. Gregor je na včerajšnji okrogli mizi še posevej izpostavil problematiko izginjanja prekmurskih cimprač, saj posledično s tem izginja vso gradivo in poznavanje tehnike stavbarstva. Mladi raziskovalec pravi, da se moramo obrniti na žive pričevalce in z njihovo pomočjo ohraniti tradicijo starih tehnik gradnje, predvsem pa ljubezen do domačij. Sam se že poslužuje tega, saj je lastnik večjega števila starin, svojo strokovnost pa je nadgradil z raziskovalno nalogo: Prekmurski kmečki dom na Markovskem.
Pri arhitekturi gre za interdisciplinarni pristop
Strokovno plat tematiki je dodal vodja oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Vito Hazler, ki pravi, da moramo pri obnovi starejših hiš najprej obnovo raziskovati, jo vrednotiti in šele nato izvesti. Pozornost moramo nameniti samemu času in socialnemu poreklu v katerem je stavba nastala.
Od lesa do betonsko – plastične konstrukcije in nazaj k lesu
Profesor Hazler pri tem poudarja, da se morajo sodobni arhitekti oz. gradbeniki vrniti nazaj k naravnim materialom in upoštevati njihovo funkcionalnost in uporabnost. Na prvo mesto postavlja predvsem les in vrsto njegovih dobrih lastnosti, ki omogočajo zelo raznoliko uporabnost. Poleg ugodnih tehničnih lastnosti, les na človeka deluje ugodno, navsezandnje les s svojo barvo, strukturo in vonjem pozitivno vpliva na človekovo počutje.
V sodobno gradbeništvo se morajo vnašati tradicionalni elementi in tehnike gradnje
Predavatelj Hazler je kritičen do sodobnih gradenj, ki ne upoštevajo funkcionalnosti in uporabnosti starih tehnik. Poudarja, da pri obnovah ne upoštevamo celostnega pristopa in dajemo prevelik poudarek sodobnim tehnologijam. Okrogla mize se je zaključila z mislijo etnologa in kulturnega antropologa, sicer povezovalca, Boštjana Rousa, ki pravi, da je arhitekturna dediščina kot drevo - če nima korenin, ne rase.
Miša Cipot
