Ob današnjem pustu, ter že tradicionalnem pustnem rajanju smo o običajih in navadah v Sloveniji in Pomurju povprašali etnologinjo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Jelko Pšajd, ki je pojasnila nekatere značilnosti pustnih praznovanj.
Kako dolgo obstaja pustni praznik in kdaj se je pojavil v Sloveniji in Pomurju?
Sklepa se, da so ob naselitvi Slovanov v naš današnji prostor Slovenci prevzeli od staroselcev živalsko šemo »cervulo« - košuto, ki je naša najstarejša znana šema in sega v keltske čase. Sicer pa je šemljenje v srednjem veku prestopilo tudi cerkveni prag. Pri nas se pustno norenje omenja šele v prvi polovici 17. stoletja, ko jezuitski kronist v Ljubljani piše o razposajenih obhodih našemljencev po mestu. Za leto 1923 in 1925 Murska Krajina omenja pustne veselice z maškarado, plesom, zabavo, tombolo, šaljivo pošto in pevskim zborom v Murski Soboti v hotelu Dobrai. Organizator je bilo ogengaszilno drüstvo - gasilsko društvo v Murski Soboti.
Kdaj se prične predpustni čas?
Leto ima v glavnem dve šemski obdobji: sredozimski in pustni čas. Sredozimski ali čas sredi zime je čas okoli zimskega solsticija (zimskega kresa, danes 22. decembra), ko je dan najkrajši in noč najdaljša in se sonce »obrne«). V teh nočeh se po starem verovanju gibljejo neznane moči, prihajajo duše rajnikov. Čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč, ni bil primeren za hrupne nastope mask, vendar se Cerkev pred časom pokore, pred štiridesetdnevnim postom ni upirala maskiranju. Danes imenujemo ta čas predpustni čas, ki ga vsako leto sproti določa začetek velikonočnega posta. Velika noč se praznuje prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Post kot priprava na veliko noč traja 40 dni in se začenja s sredo, s pepelnico.
Katere navade so običajne za pustovanje in čemu maske?
Predpustni čas je torej čas maskiranja, okrnjena beseda pust pomeni: pusti meso. Beseda izraža misel na konec uživanja oziroma noč pred postom. V predpustnem času so se v italijanskim mestih odvijali karnevali, ki so bili zgled vsej tedanji Evropi. Karneval je lahko tudi predpustni čas, z njim označujemo tudi na splošno vse, kar k pustovanju sodi: maskiranje, gostije, plesi v maskah (maškarade), sprevodi z vozovi in maskiranimi skupinami po italijanskem zgledu. Z veliko začetnico pisani Karneval nastopa v sprevodih kot vodja ali vladar. Pri nas ga poznamo pod različnimi imeni: Kurent, Pust, Fašnik. Značilnost pustnega praznovanja po opisih rimskih in grških piscev je narobe svet: socialni red in avtoriteta sta bila postavljena na glavo. Na Slovenskem se imenuje pust v širšem obsegu prehodni zimsko pomladni čas, od Svetih treh kraljev do pepelnice, ki se končuje s pustnim torkom. Na vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju pustu pravijo fašenk. Kadar je govor o pustu, mislimo predvsem na pustne šeme ali maske, na njihove obhode in zabave. V tem času si ljudje nadenejo krinko na obraz in se pred nastopom posta pošteno znorijo. Prvotno so imele maske v tem prehodnem času od zime na pomlad čarodejni pomen. Davni človek je z živalsko preobleko predstavljal demona, ki razpolaga z vsemi čarodejnimi silami pravega demona, ki odganja pogubne zimske sile, obuja mrtvo naravo k pomladnemu življenju, k rasti in skrbi za kmetovo živino in polja (ples mask za debelo repo ali visoki lan).
Kakšen pomen ima obiskovanje šem na domovih?
Obisk šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno obdariti. V Prekmurju so v nekaterih krajih šeme pri hišnih vratih molile oziroma voščile kusto repo in dugi len. Otroke so obdarili z jabolki, suhim sadjem in orehi, fantom pa postregli krofe in vino. Če jih ne bi obdarovali, bi jim usahnili studenci.
Prlekija je znana po že tradicionalnih pustnih rajanjih in povorkah. Kako pomemben je pust v Prekmurju in kako ga ljudje praznujejo?
Zelo priljubljeni v pustnem času v Prekmurju so ženitovanjski sprevodi, ki so v nekaterih elementih podobni borovim gostüvanjem: fašansko gostüvanje v Vidoncih leta 1999; Gostüvanje po staron v Moščancih leta 1999; velko indašnje gostüvanje v Motovilcih leta 2003; fašenska korina v Doliču leta 1994; borovo gostüvanje osnovnošolcev na Tišini leta 1997; fašensko gostüvanje gračke princese pri Gradu leta 1998; vleka kupanje v Dokležovju leta 2003 in tako naprej.
Poznamo več pustnih prireditev, med katere spada tudi prekmursko borovo gostüvanje. Kaj je namen "ženitve z borom"?
Pomembna pustna prireditev v Prekmurju je borovo gostüvanje. Če se v predpustnem času (od Sv. Treh kraljev do pustnega torka) ali ženitbenih dneh (od božiča do pepelnice) ni nihče v vasi poročil, imajo vaščani pravico do »služenja« borovega gostüvanja. Ta čas je bil namreč v preteklosti na kmečkem podeželju najprimernejši za sklepanje zakonskih zvez in veseljačenja ob tem. Podrti bor vlečejo mlada dekleta in fantje iz gozda do gasilskega doma oz. mesta, kjer se odvija veselica, simbolni pomen vleke pa je javno sramotenje neporočene mladine, ki si ni uspela najti: dekleta moža, fantje ženo. Pri tem simbolnem obredu gre za nagajivo opominjanje skupnosti, ki hoče spolno še neproduktivnim na zavit način povedati tisto, česar zaradi tabuiziranja ne more povedati naravnost. Gre za poroko z borom, množično prireditev, kjer sodeluje cela vas in je hkrati spektakularna oblika ljudske igre s pripravljenimi besedili in natančno določenimi vlogami likov. Nastopajoči liki se delijo v dve glavni skupini: svatba in fašenki.
Vašcani imajo, ker se v predpustnem času ni nihče poročil, tako možnost zaslužiti denar za potrebe vasi. Borovo gostüvanje sta volja in interes vaščanov. V pustni prireditvi se prepletajo običaji in šege prave poroke in pusta. Ker nimamo točnih podatkov, kaj se je dogajalo v Prekmurju pred letom 1921 v zvezi z borovim gostüvanjem, velja leto 1921 za nekako prvo borovo gostüvanje, ki ga je pripravil Franc Bükvič iz Puconec. Danes je borovo gostüvanje bolj prireditev kot običaj. Predvsem ni več pomembno sramotenje neporočenih – tega tudi več ne moremo pričakovati, ker so se spremenile družbene vrednote glede neporočenih – lažna poroka z borom postaja turistična prireditev, s pomočjo močnega oglaševanja prireditev za obiskovalce izven Prekmurja. Glavni namen je bil in ostaja zbiranje denarja za potrebe vaške skupnosti oz. njene infrastrukture (šolske, gasilske, kulturne, cerkvene) in si na ta način pomaga sama do zaslužka. Ostajajo tri velike vrednote in posebnosti borovega gostüvanja: igrana, govorjena in brana
besedila so v prekmurskem narečju; borovo gostüvanje je odločitev vaške skupnosti in jo tudi vaška skupnost organizira, brez pomoči od zunaj; prireditev/šega se odvija v vasi, v Prekmurju.
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici in okolici se na pustno soboto praznuje "vedra". Kaj je posebnost te tradicionalne prireditve?
Pomembna pustna prireditev za Prlekijo je vedra. Vedra je pustna prireditev, ki je na pustno soboto pripravljajo v vaseh občine Sv. Jurij ob Ščavnici, v današnjem času se je razširila tudi na vasi izven občine (npr. Drakovci, Berkovci). Posebnost takšnih prireditev, ki so nekatere stare že okrog 120 let, je vedra/štrjak – vinska mera oziroma leseni sod vina, ki se spije v enem večeru. 1870 je v Biserjane prišlek iz Savinjske doline prinesel vedro ali štrjak, 150-litrski sod, po katerem se predpustna prireditev imenuje. Prireditve s kulturnim in zabavnim se udeležuje večina vašcanov. Vsak novo priseljeni vaščan je sprejet na pustno veselico s posebnim obredom. Na veselico pridejo vaščanke in vaščani v predpasnikih, praviloma brez mask. Vsaka družina prinese s seboj hrano k družini, ki je na vrsti, da odstopi prostor. Raja in veseljači se danes na pustno soboto, ko se pije vino iz 150-litrskega soda vina. Npr. na Ženiku za večerjo ponudijo kislo zelje s klobasami, Jože Čuš prebere vaško kroniko s humornimi dodatki, udeleženci nagradijo maske, izbere se družina/gostitelj za naslednje leto, na koncu pa zaplešejo ples za debelo repo tako, da visoko dvigajo noge. Vsak udeleženec mora biti oblečen v predpasnik.
