Naj prostovoljka leta 2011 v MOMS – Tatjana Fras ter Primož Jamšek iz Slovenske filantropije sta spregovorila o prostovoljstvu v Sloveniji in Pomurju.
Na predbožičnem dobrodelnem koncertu, na katerem so se zbirala sredstva za socialno ogroženo družino iz Mestne občine Murska Sobota, je župan Anton Štihec podelil nagrade na področju prostovoljstva. Naj prostovoljka leta 2011, ki ga je evropska komisija razglasila za evropsko leto prostovoljstva , je v MOMS postala Tatjana Fras, ki že vrsto let svoje poslanstvo opravlja v prvi slovenski medgeneracijski hiši Sadeži družbe. Sama pravi, da je v Pomurju v zadnjih letih opaziti porast prostovoljstva med mladimi, promocija nekaterih organizacij pa je spodbudila mnoge mlade, da so se podali v opravljanje prostovoljstva.
Pomemben instrument spodbujanja mladih predstavljajo šole
“Tudi v Pomurju je viden porast prostovoljcev. Z zadovoljstvom sem spremljala velik projekt, ki se bo v zgodovino zapisal kot prvi vseslovenski medgeneracijski projekt e - učenja, kjer so poglavitno vlogo prevzeli mladi prostovoljci. Brezplačne delavnice so potekale po številnih pomurskih šolah. Učenci in dijaki so računalniško opismenjevali starejše od 60 let. Tudi festival »Zbüjdi se« so ustvarjali mladi prostovoljci, “ je uvodoma pojasnila naj prostovoljka leta 2011. Kot pomemben instrument spodbujanja in izvajanja prostovoljstva že v mladih letih Frasova omenja številne osnovne in srednje šole, ki z nekaterimi aktivnostmi spodbujajo svoje učence in dijake k opravljanju prostovoljskega dela.
“Hiša Sadeži družbe je izpolnila svoj namen”
Glede Hiše Sadeži družbe (HSD) Frasova pravi, da ob naraščujočemu številu starajočega prebivalstva pomeni aktivno staranje tudi vzpostavljanje solidarnostnih vezi med generacijami, kar dejansko je namen prve tovrstne slovenske nevladne organizacije.” Cilj projekta je omogočiti starejšim boljšo socialno vključenost, dodatno pomoč in aktivno delovanje; mlajšim pa pridobivanje novih znanj in spretnosti, razvijanje socialnih veščin in pomoči pri šolskem delu.” Hiša Sadeži družbe je izpolnila svoj namen, meni Frasova. Medgeneracijsko sodelovanje predstavlja temeljno vez med delovno aktivnim in neaktivnim delom ljudi v družbi, pomen področja pa je toliko večji prav v času gospodarske in socialne stiske, ko se z osnovnimi življenskimi potrebami vsakodnevno spopadajo številni. “Medgeneracijsko sodelovanje v okviru delovanja HSD je spodbudilo lokalni in regionalni razvoj z medgeneracijskim sodelovanjem in razvijanjem različnih programov. Prostovoljci s svojim delom izkazujejo solidarnost in čut za sočloveka. Hiša je postala prostor za druženje vseh generacij. Pomoč, strpnost, solidarnost, prenašanje znanj in izkušenj, pa so vrline, ki nas vodijo k boljši družbi."
Prostovoljstvo v Pomurju ne zaostaja
Prostovoljstvo v Sloveniji je na dokaj visoki ravni v evropskem merilu, navkljub “neugodnemu strmenju k individualnemu pridobivanju kapitala”, pravi Jamšek iz Slovenske filantropije. Prostovoljstvo se tako pojavlja v neformalni obliki, medsebojni pomoči v lokalni skupnosti, čedalje večje število pa je zaznati tudi prostovoljnih organizacij. “Ocenjujemo, da je v Sloveniji več kot 200 tisoč prostovoljcev, ki redno sodeluje v prostovoljskih aktivnostih, vemo, da nas je zadnja velika okoljska akcija v enem dnevu združila še več. Prostovoljstvo v Pomurju ne zaostaja, pa tudi ne prednači pred drugimi deli Slovenije,” Frasova ob tem dodaja, da bi lahko bilo tovrstnih organizacij še več, ki bi se med seboj povezovale in nadgrajevale.
Nova zakonodaja na področju prostovoljstva
Prostovoljci so v Sloveniji v letu 2011 dobili nov zakon, ki med drugim opredeljuje povračilo stroškov, čeprav po besedah Primoža Jamška, strokovnega vodje programa Prostovoljstva v Slovenski filantropiji plačilo ni namen akterjev, ki delujejo na tem področju. “Prostovoljsko delo je aktivnost brez pričakovanja materialnih koristi, tako prostovoljci niso plačani. Smo v času, ko smo lahko zelo zadovoljni, če sploh lahko prostovoljcem povrnemo potne in druge stroške, ki jim nastajajo ob delu,” pravi Jamšek. Zakon o prostovoljstvu je uvedel tudi možnost povračila stroškov v pavšalnem znesku, vendar Jamšek ob tem še dodaja, da slovenska davčna zakonodaja to opredeljuje kot obdavčen prihodek. “Že v prejšnjem mandatu Državnega zbora smo se trudili, da je prišlo do vložitve novela Zakona o dohodnini, vendar ni prišlo do nadaljnje obravnave.”
