Podelitev certifikatov za izdelavo prekmurske šunke in gibanice
Po osmih letih prizadevanj je Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot uspelo po evropski zakonodaji zaščiti prekmursko šunko in prekmursko gibanico. Prva je dobila oznako geografsko poreklo, kar pomeni, da jo je s posebnimi tehnološkimi postopki mogoče pridelovati le v Prekmurju. Druga ima zaščito tradicionalnega ugleda, s čimer izdelava zemljepisno ni omejena, obvezno pa je upoštevanje predpisane recepture, postopka in oblike.
V torek, 7. novembra 2006, je bila v Moravskih Toplicah podelitev certifikatov za izdelavo prekmurske šunke in gibanice, slavnostna gostja pa je bila ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, ki je med drugim povedala: "V prihodnje bo možno proizvajati prekmursko šunko in gibanico samo na podlagi pridobljenega certifikata. S tem bomo uspeli ohraniti tradicionalne prehrambene posebnosti in zaščititi tako proizvajalce, ki si prizadevajo ohraniti tradicionalno kakovost, kot tudi potrošnike. Z ohranjanjem tradicionalnih jedi se ohranja tudi nacionalna identiteta, kar je v današnjem globaliziranem svetu zelo pomembno."
Najstarejši pisni vir omembe prekmurske gibanice seže v leto 1828, ime pa je dobila po besedi "güba", ki pomeni guba in odraža specifično sestavo iz osmih zaporednih plasti, ki ji dajejo razgibano podobo. Predhodnice današnje gibanice so kot glavni sestavini nadeva imele repo in skuto, sedaj pa je nadev sestavljen iz maka, skute, orehov in jabolk v točno predpisanem vrstnem redu. Za zdaj ima certifikat za njeno izdelavo 28 hotelov, gostiln, slaščičarn, pekarn ter turističnih in izletniških kmetij ter vinotočev v Sloveniji.
V raziskavi trga o prekmurski gibanici, ki ga je opravilo podjetje Plus, d. o. o., iz Ljubljane, je v vzorcu 808 anketiranih ljudi (od tega 51 anketirancev iz pomurske regije) kar 96,66 odstotkov ljudi odgovorilo pritrdilno, da so že slišali za prekmursko gibanico, anketa pa je pokazala, da Slovenci v povprečju pojedo nekaj manj kot dve gibanici na leto, v naši pokrajini pa je ta številka skoraj štiri gibanice letno.
V omenjeni anketi pa je bilo vprašanje tudi o poznavanju prekmurske šunke, ki pa jo anketiranci poznajo veliko slabše kot gibanico. V vzorcu 808 ljudi je pritrdilno odgovorilo le 231 ljudi ali 28,59 odstotkov vprašanih.
Prekmurska šunka je suha mesnina iz hruškasto oblikovanega svinjskega stegna brez kosti s pripadajočo slanino. Njena posebnost je v tradicionalnem načinu predelave. Izjemnost prekmurske šunke je v sušenju in dolgotrajnem zorenju v specifičnih pokrajinskih podnebnih razmerah. Prekmurska šunka se odslej ponaša z označbo geografskega porekla, kar pomeni, da morajo vsi postopki pridelave, predelave in priprave izdelka potekati na geografsko opredeljenem področju – v Prekmurju.
Certifikacijsko kontrolo za prekmursko šunko in gibanico opravlja Bureau Veritas iz Ljubljane, ta hip pa imamo v Sloveniji 17 izdelkov s certifikati. Za pridelavo prekmurske šunke in izdelavo gibanice je omogočeno usposabljanje, trženje obeh izdelkov pa bo potekalo pod okriljem kolektivne blagovne znamke Diši po Prekmurju, v Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot pa želijo zaščititi tudi druge značilne jedi naše regije.
