Prekmurje tretje po najslabši kakovosti zraka v Sloveniji

Prestolnica naj bi se po podatkih Evropske agencije za okolje uvrščala med najslabše ocenjena mesta po kakovosti zraka v Evropi. Ravno onesnaženost zraka pa naj bi bila v Evropi pogost razlog za prezgodnje smrti in bolezni, kaže analiza omenjene agencije.

Ljubljana se je tako na podlagi povprečnih ravnih delcev PM2,5 uvrstila na 279. mesto Evropskih držav s slabo kakovostjo zraka. 

Mestna občina Ljubljana prav tako tudi po podatkih agencije za okolje sodi med mestne občine z najslabšo kakovostjo zraka. Tesno za petami ji sledita še Celje in Murska Sobota.

Na zdravje prebivalcev Evropske unije naj bi sicer vplivali trije veliki onesnaževalci: dušikov dioksid, prizemni ozon in drobni delci.

»Danes v Ljubljani dihamo mnogo čistejši zrak kot pred desetletji«

Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja, saj predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju praktično ni možno izogniti.

Iz Mestne občine Ljubljana trdijo, da sicer danes v Ljubljani dihamo mnogo bolj čist zrak kot pred desetletji.

Ob tem so še opomnili, da so se ravno z izgradnjo daljinskih sistemov ogrevanja ter zamenjavo domačega premoga z uvoženim indonezijskim z nizko vsebnostjo žvepla, emisije žveplovega dioksida znižale na zanemarljivo vrednost.

»V preteklosti se je že večkrat zgodilo, da so bile izvedene študije o kakovosti zraka z namenom primerjave evropskih mest, in večkrat smo tudi poudarili, da ne vemo, katere podatke agencije in mediji uporabljajo. Smo pa v preteklosti glede ene študije raziskovali in ugotovili, da je bil uporabljen zgolj en podatek o emisiji enega od onesnažil, vzetega na obvoznici. Kar je seveda povsem nekorektno za strokovno oceno stanja,« še dodajajo na mestni občini Ljubljana.

K čedalje večji onesnaženosti zraka pa v Mestni občini Ljubljana najbolj pripomore promet, saj se več kot 100.000 ljudi dnevno vozi v prestolnico na delo.

Dihati čist zrak bi morala biti osnovna človekova pravica

Največ smrti, 307.000, so povzročili drobni delci, medtem ko je do 40.400 prezgodnjih smrti posledica kronične izpostavljenosti dušikovemu dioksidu, do 16.800 prezgodnjih smrti pa izpostavljenosti prizemnemu ozonu.

Kot so pojasnili raziskovalci, se zaradi različnih korelacij med temi tremi onesnaževalci smrti ne da združiti v eno številko.

Analiza Evropske agencije za okolje kaže, da bi lahko z izboljšanjem kakovosti zraka do ravni, ki jih je nedavno priporočila Svetovna zdravstvena organizacija, preprečili več kot polovico prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem.

Srčna obolenja in kapi so med najpogostejšimi razlogi prezgodnjih smrti, ki jih povzroča ravno onesnaženost zraka, sledijo še pljučne bolezni in rak pljuč.

»Dihati čist zrak bi morala biti osnovna človekova pravica. To je nujen pogoj za zdrave in produktivne družbe. Čeprav se je kakovost zraka v naši regiji v zadnjih letih izboljšala, pa nas še vedno čaka dolga pot, da bomo dosegli stopnje iz novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije,« je dejal regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hans Henri P. Kluge.