V Moravskih Toplicah je potekalo omizje z naslovom "Pametne vasi v Prekmurju in Prlekiji - nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja".
Omenjeno omizje je potekalo v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča, kjer je bilo predstavljeno, kaj vse »pametnega« se že razvija na prekmurskem in prleškem podeželju.
Udeležence je pozdravil župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač, ki je prepričan, da se mora politika pričeti zavedati, da je decentralizacija nujna, da velikih ne bo brez malih in da mesto ne more obstajati brez podeželja.
"Z regionalnimi okroglimi mizami po vsej Sloveniji na temo pametnih vasi želimo skozi praktične primere ugotoviti, kaj se pametnega razvoja že dogaja na slovenskem podeželju v različnih regijah, da ugotovimo, kako v hitri digitalizaciji in razvoju novih tehnologij ter poslovnih konceptov preprečiti prihodnji razvojni zaostanek med mesti in podeželjem s ciljem, da bo slovensko podeželje ostalo poseljeno in imelo primerljivo kakovost bivanja," je povedal Bogovič.
Zagotoviti dostop do omrežja 99 gospodinjstvom
"Kdo lahko uredi okolje, da se bodo sodobne tehnologije lahko uporabile?," pa je v izziv omizja postavil vprašanje župan Občine Tišina Franc Horvat. V Občini Tišina želijo namreč po njegovih besedah vzpostaviti brezplačna wi-fi omrežja s prijavo na razpis. Tako bi lahko zagotovili dostop 99 gospodinjstev do omrežja. Hkrati pa bi omogočili boljši dostop do turistične ponudbe od njihovih ponudnikov. Horvat je prepričan, da lahko tudi na ta način lokalna skupnost pomembno pomaga pri razvoju podeželja.
Vinogradniška kmetija Steyer Vino, ki obstaja že od leta 1934, je naredila velik tehnološki razvoj. Lastnik in direktor kmetije Steyer vino Danilo Steyer predstavlja tretjo generacijo, ki je s svojim znanjem razširil dejavnost predvsem na vinogradništvo in želi postati poslovna turistična destinacija v povezavi s sosednjimi vinogradniki. Priložnosti vidi v pridelavi vina s podpisom v povezavi z dobro zgodbo, ki pomaga ustvariti višjo dodano vrednost.
"Mi smo v centru Slovenije in ne Ljubljana. Zato ker smo približno enako oddaljeni od vseh prestolnic držav v okolici. Imamo vrhunsko termalno vodo. To je odlična strateška prednost. Odlična prednost je tudi, da smo družinsko podjetje. Vodo hladimo s studenčnico in ne freonom. Vso izrabimo za gretje in potrebe po topli vodi. To je veliko bolj prijazno naravi. Naš zdravilni center je vrhunski, a ne industrijski. Celoten hotel je prilagojen za invalidne osebe ter za gluhe," je povedal Metod Grah, lastnik Term Vivat.
Poleg digitalizacije potrebujemo pamet in modrost
"Kako bomo iz Prekmurja dostavili izdelek v Ljubljano in kako bomo ljudi privabili v Prekmurje? Prekmurci nimamo hribov in morja, lahko pa imamo dobro hrano in toplice. Poleg digitalizacije potrebujemo predvsem pamet in modrost. Izzivi pametnih vasi niso samo v hght-tech-u, ampak tudi v high-pameti,« je svoje mišljenje podal direktor podjetja Kodila Janez Janko Kodila.
Štefan Cigut, mladi kmet s kmetije Cigut iz Noršincev, je predstavil svojo zgodbo, ko so njegovi starši leta 1976 pričeli kmetovati z dvema hektarjema, danes pa imajo 360 hektarov obdelovanih zemljišč in 800 bikov.
»Smo aktivni pri dopolnilnih dejavnostih, imamo prodajo bučnega olja in ostalih pridelkov. Ključno je pridelati varno hrano in varovati okolje,« je razvoj dopolnilnih dejavnosti svoje kmetije predstavil Cigut in poudaril pomen vlaganja v precizno kmetijstvo, torej v digitalizirano in avtomatizirano poljedelsko knjigo za vodenje vseh evidenc na kmetijstvu. »Prihodnosti panoge brez preciznega kmetijstva ne vidim. Pri tem veliko prihranimo na času in denarju. Vendar bo na tem treba še veliko postoriti. Zato upam, da bodo svoje postorile tako izobraževalne institucije kot tudi kmetijska politika,« je še povedal Cigut.
