Na Zavod za zaposlovanje se te dni prijavlja okrog 800 nekdanjih Murnih delavcev, tam jih je od prvega stečaja še vedno 600. Na zavodu pa pravijo, da možnosti za masovno zaposlitev ni, možnosti v obstoječih podjetij, za delovno mesto ali dve.
Od ponedeljka, po stečaju Aha Mure v nekdanjem tekstilnem gigantu šiva le še 400 delavcev. Preostalih skoraj 800 se te dni prijavlja v evidence brezposelnih, kjer pa je še zmeraj 600 murašev, ki so brez dela ostali pred petimi leti po prvem stečaju Mure. Pravih možnosti za zaposlitev v Pomurju pa ni in to kljub izdatnim državnim pomočem tako Muri, kot regiji.
Začetek reševanja Mure že pred desetimi leti
Reševanja Mure in gospodarskih težav Pomurja se je leta 2003 lotila že takratna Drnovškova vlada, ki je za prestrukturiranje Mure namenila 10 milijonov evrov. Takratni minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, je takrat dejal, da je načrt prestrukturiranja, ki ga je pripravilo podjetje Mura ustrezen in zagotavlja dolgoročno preživetje. Vendar pa ne subvencija, ne program prestrukturiranja nista prinesla rezultatov in Mura je leta 2009 prvič pristala v stečaju.
Okrog Pomurskega zakona ovadenih šest ljudi
Vlada je kmalu sprejela Pomurski zakon, ki naj bi v šestih letih v regijo prinesel 33 milijonov evrov za gospodarski razvoj. Po podpori je regija zabeležila 770 novih zaposlitev, a vmesno vrednotenje opozarja, da je vpliv subvencij na zaposlovanje majhen oziroma šibek in da zaposlitev ne moremo neposredno pripisati podpori. Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z nepravilnostmi okoli pomurskega zakona ovadil šest ljudi, med njimi tudi takratnega državnega sekretarja Andreja Horvata. Ovadbe so zaenkrat še na tožilstvu.
Država je leta 2011 novim lastnikom Mure namenila skoraj 6 milijonov novih subvencij za zaposlitve, brezposelnim iz prvega stečaja pa 3,4 milijone za prekvalifikacije.
Pravočasne in kvalitetne prekvalifikacije bi pomagale
Jolanka Horvat, sindikalistka v Aha Muri pravi, da jim učenje pisanja prošenj, ki ga je organiziral zavod, v dejanskem življenju, kjer bi si lahko našli službe ni koristilo. Če bi se lotili prekvalifikacij pravočasno in kvalitetno bi Murini delavci lahko danes delali kaj drugega. Delvaci so bili ob prvem stečaju še mlajši in bi lažje našli delo, pa tudi v tujini bi jih lažje zaposlili kot zdaj, še dodaja Horvatova.
Za delovna mesta v Pomurju v zadnjih desetih letih 52 milijonov evrov
Zdaj pa brezposelni delavci niso usposobljena za druga dela, možnosti za zaposlitve pa praktično ni. Cvetka Sreš, direktorica območne enote ZRSZ Murska Sobota,
»Masovnih zaposlitev ne moramo pričakovati. So pa priložnosti v obstoječih podjetjih, eno, dve, pet delovnih mest.«
In to kljub temu, da je država v zadnjih desetih letih za Muro in delovna mesta v Pomurju namenila 52 milijonov evrov ali več kot tisočaka na posamezno pomursko gospodinjstvo. Ljudje tako dolgoročno pravih koristi od državnih pomoči nimajo. To je očitno le reševanje trenutne situacije in podaljševanje hiranja.
