V podjetju Panorganix iz Ljutomera so obstoječim solatam Živa dodali še ekološko pridelano solato v tunelih pod znamko SLOLATA ter tako dnevno pridelajo skupno kar 25.000 kosov solate na dan, kmalu pa bo ta številka zrasla na 35.000.
Vedno večje zanimanje je tudi za convenience (predpakiran) program (rezano solato in zelišča), ki je zmeraj bolj priljubljen med potrošniki. Za letos napovedujejo še povečanje ekoloških borovnic na skupno kar 18 hektarjev ter širitev pridelave tudi v tujini. Panorganix je s svojim bogatim naborom svežega sadja in zelenjave na slovenskem trgu prisoten že nekaj let. V njihovem asortimanu najdete česen, fižol, ekološke borovnice, solato in zelišča ŽIVA, špinačo, rezano solato in zelišča, od junija naprej pa tudi ekološko solato, ki se prodaja pod znamko SLOLATA. V Panorganixu so zaznali potrebo po povečanju pridelave solat, predvsem na področju ekološke solate, ki doslej ni bila na voljo skozi celo leto (vsaj ne slovenskega porekla).
Pridelava v rastlinjakih omogoča celoletno pridelavo, ne glede na vreme, kar so trgovci z velikim veseljem sprejeli, saj je doslej bila na policah večinoma tuja ekološka solata. Dnevno tako pridelajo več kot 25.000 kosov solate, kmalu bo številka narasla na 35.000 kosov. Svojo pridelavo so dodobra izpopolnili, saj veliko časa namenjajo sami kakovosti in moderni, naravi prijazni pridelavi. Poleg solat ŽIVA in ekološke solate SLOLATA se dobro prodajajo tudi rezana solata in zelišča, ki so uporabniku bolj prijazna predvsem v smislu prihranka časa. Trg je tako že precej zapolnjen, kar se odraža tudi v letošnjem presežku solate pri številnih kmetih, ki so (nekateri brezglavo) zasadili več hektarjev solate, ki je večinoma žal končala v smeteh oziroma zorana.
Mario Kurtović, lastnik podjetja Panorganix d.o.o.: »Kmetje bi morali bolj strateško izbirati, katere kulture je najbolj smotrno pridelovati, da bi lahko potem imeli na trgovskih policah raznoliko sadje in zelenjavo slovenskega porekla, posledično bi bila tudi manjša potreba po uvoženi zelenjavi iz tujine. Več premišljenosti kmetov pri načrtovanju pridelovanja bo prineslo tudi boljše razmere in boljše zaslužke na trgu.«
-
Lokalno | 4 komentarjevPomurskemu podjetju posebna nagrada za inovativnost
-
Gospodarstvo | 34 komentarjevPreverite, kdo v Pomurju dobi največ kmetijskih subvencij
Napovedujejo največjo prodajno mrežo v Sloveniji
Misel na okolje spremlja Panorganix na vsakem koraku – z moderno, tehnološko napredno pridelavo precej manj onesnažujejo okolje v primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem, saj ne uporabljajo pesticidov, ne ustvarjajo odpadnih voda ter zaradi načina pridelave ne obremenjujejo ogromnih kmetijskih površin. Dodatno so z letošnjim junijem zamenjali biorazgradljivo plastično vrečko s povsem papirnato vrečko, ki jo preprosto odvržete med papirnate odpadke. Tako so storili še en korak naprej k okolju prijazni pridelavi in ohranjanju narave.
Ena glavnih novostih to leto je investicija v ekološke nasade borovnic, ki bodo jih letos povečali na skupaj kar 18 hektarjev, kar se bo v prihodnjih letih odražalo v znatnem povečanju ekoloških borovnic slovenskega porekla. Nadaljujejo tudi s širjenjem pridelave živih solat in zelišč v tujini, že letos bo končan velik rastlinjak v Romuniji. Še več, v Berlinu bodo postavili najmodernejši rastlinjak v Evropi doslej, z najnaprednejšo tehnologijo pridelave. S svojimi rastlinjaki bo Panorganix tako oskrboval največje evropske trgovske verige s skupno več kot 15.000 trgovinami, kar pomeni, da bo imel Panorganix ogromno prodajno mrežo.
Sonaravno kmetijstvo, torej kmetovanje v sožitju z naravo, je nekaj, česar se v Panorganixu poslužujejo že več let. Moderna tehnologija in inovativni načini pridelave, v katere so vložili več kot 6 milijonov evrov, zagotavljajo višjo kakovost njihovih certificiranih pridelkov, kar kupci prepoznavajo. Lokalno pridelana hrana ni nujno zdrava, saj konvencionalno kmetovanje uporablja številna fitofarmacevtska sredstva, ki so potrošnikom škodljiva in se jim vedno bolj izogibajo. Konvencionalno kmetovanje je po svetu v upadu in temu trendu bo moral slediti tudi slovenski kmet, če bo želel svoj košček pogače, saj potrošnikom ni več pomembno le poreklo, ampak zmeraj bolj posegajo po netretirani hrani, ki je dejansko bolj zdrava.
