Anketi, ki sta bili izdelani v okviru izgradnje pomurskega vodovoda sistem A nakazujeta na to, da so ljudje bili zadovoljni s kakovostjo vode pred novim vodovodom.
sistem A, ki ga je pred kratkim izdal upravljalec vodovodnega sistema, družba Eko-park, razkriva kritične pomanjkljivosti novozgrajenega vodovodnega sistema. Kot smo poročali danes dopoldne, je v zimskih mesecih voda v vodovodu dosegala izjemno nizke temperature, tudi do 1 °C. Še večja težava se pojavlja v poletnih mesecih, ko se temperature dvignejo tudi čez 25 °C, kar pa predstavlja nevarnost za razvoj legionele in drugih nevarnih bakterij.
Zagotavljali dobro vodo
Župani, številnim je vodovod bil tudi eden izmed predvolilnih adutov, vsekakor pa največji regijski projekt desetletja, so obljubljali kvalitetnejšo oskrbo in neoporočno pitno vodo. A kot kaže se njihove obljube niso povsem uresničile. Ne glede kvalitete oskrbe, očitno tudi ne glede neoporečnosti vode, vsekakor pa je porabnike najbolj razburila cena vodovoda oziroma vode, ki jo sedaj plačujejo končni uporabniki.
Ljudje so bili z vodo zadovoljni
Komunikacijske storitve oziroma promocijo v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja je izvajalo podjetje Dialog-si.net. Ti so v času gradnje vodovoda izvedli tudi telefonske ankete oziroma javnomnenjske raziskave med prebivalci občin Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Lendava, Turnišče in Velika Polana.
Anketa, ki so jo izvedli v novembru 2014 kaže, da je kar 87 % anketiranih menilo, da je voda iz obstoječega (starega) vodovodnega sistema blia kakovostna ter v skladu z zdravstvenimi standardi. Ironično, najbolj so bili v kakovost vode v starem vodovodu prepričani v občini Črenšovci, kjer se zdaj pojavljajo največje težave.
V povprečju ugotavljamo, da kar 87 % anketiranih še vedno meni, da je pitna voda iz obstoječega vira dobra. Samo 11 % anketirancev meni, da je voda iz obstoječega vira nekakovostna oz. ni v skladu s zdravstvenimi standardi. 2 % anketiranih pa se glede trditve ne more opredeliti, lahko tudi iz razloga, ker ne poznajo uradnih podatkov oziroma meritev.
Nezaupljivi glede kakovosti vode
Oktobra 2015, torej približno mesec dni pred uradno otvoritvijo pomurskega vodovoda sistem A, so izvedli ponovno anketo med prebivalci občin. Tokrat se je poglavitno vprašanje glasilo: "Ali menite, da bo voda po končani izgradnji novega vodovodnega sistema bolj kakovostna?"
Le slaba polovica ozitoma 51,9 % anketiranih je odgovorilo, da bo voda po končani izgradnji v redu, medtem ko je 22,1 % vprašanih menila, da je boda pred tem bila kakovostnejša, kar 26 % vprašanih pa se glede kakovosti vode ni opredelila, češ da imajo premalo podatkov.
Namerno zavajali z vprašanji?
Zanimivo je tudi to, da je zgoraj navedeno vprašanje bilo zastavljeno kot drugo vprašanje v anketi. Prvo vprašanje se je glasilo "Ali veste, da se v vaši občini izteka izgradnja nove vodovodne infrastrukture, ki bo zagotovila boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo ter omogočala vodne rezerve tudi v izrednih primerih?". Prvo vprašanje je torej bilo tako imenovano sugestivno vprašanje oziroma oblikovano tako, da je anketirancu ponujalo odgovor na naslednje vprašanje, ki pa je bilo ključno vprašanje ankete.
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da uporaba sugestivnih vprašanj pri izvajanju javnomnenjskih raziskav ni dovoljena oziroma taka anketa daje netočne rezultate. Dejanski odstotek prebivalcev, ki je verjel v boljšo kakovost vode, je tako verjetno bil še nižji.
Na odgovore ljudi vpliva kontekst, v katerem so zastavljena vprašanja. Če je vprašanje o zaskrbljenosti zaradi kriminala zastavljeno po vrsti vprašanj, kot so na primer, ali so se respondenti že kdaj počutili neprijetno na javnem prevozu, ali imajo prijatelja ali znanca, ki so ga že oropali itd., potem je bolj verjetno, da bodo respondenti pritrdilno odgovarjali na to vprašanje, kot pa, če bi bilo vprašanje zastavljeno pred vsemi ostalimi.
Vir: Mediana
