Slovenski pilot mednarodnega projekta REHEATEAST je pokazal, kako lahko sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso deluje učinkoviteje, ceneje in z manj emisijami.
Konec junija se zaključuje 30-mesečni mednarodni projekt REHEATEAST, katerega osrednja tema je vzpostavljanje lokalnih partnerstev za zmanjšanje povpraševanja po fosilni energiji v sistemih daljinskega ogrevanja v vzhodnem Podonavju. V konzorciju kot eden od 11 partnerjev sodeluje tudi LEA Pomurje.
Kot partner je vključen tudi Center za energetsko učinkovitost IJS, ki je med drugim odgovoren za vodenje enega od treh vsebinskih sklopov, v katerem razvijajo nove modele medsektorskega sodelovanja in optimizacije sistemov daljinskega ogrevanja. Poleg projektnih partnerjev iz 8 držav v projektu sodeluje še 25 pridruženih strateških partnerjev iz skupno 11 držav.
Cilji projekta REHEATEAST
Primarni cilji projekta REHEATEAST vključujejo oblikovanje rešitev za finančne in okoljske izzive sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v državah vzhodne podonavske regije ter podporo izvajanju ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po fosilni energiji, izboljšanje učinkovitosti sistemov ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije in odvečne toplote.
S pomočjo novih pristopov k načrtovanju in optimizaciji sistemov, vzpostavljanja partnerstev, širjenja znanja in krepitve sodelovanja med deležniki REHEATEAST naslavlja izzive in ukrepe tako na strani povpraševanja po toploti kot tudi na strani oskrbe s toploto in hladom iz centraliziranih, daljinskih sistemov. Projekt spodbuja medsektorsko in javno-zasebno sodelovanje pri oblikovanju priporočil za regijo in razvoju uporabnih rešitev, vključno z optimizacijo in izboljšavami procesov ter prenosom najboljših praks in izkušenj.
Projekt REHEATEAST bo ponudil priporočila oblikovalcem politik za prihodnjo oskrbo s toploto in hladom, vključno s sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja. Neposredno podpira cilje načrta REPowerEU za hitro zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda.
Slovenski pilot optimizacije DOLB Cankova
Ključna aktivnost LEA Pomurje je bila izvedba slovenskega pilota v okviru projekta, in sicer Optimizacija DOLB Cankova. Pri tem so svoje delo in temeljne analize v veliki meri naslonili na izvedeno IR termodiagnosticiranje kritičnih točk toplovodov in razvodov v sklopu DOLB Cankova. Opravljena je bila tudi kritična presoja trenutnega stanja DOLB-a in potenciala širitve.
Optimizacija delovanja sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je ključna z vidika energetske učinkovitosti, ekonomičnosti, okoljskega vpliva in zanesljivosti oskrbe s toploto, zato so v sklopu svojega dela pripravili dva scenarija optimizacije in širitve. Optimizacija DOLB je tehnično vprašanje, hkrati pa ekonomska, okoljska in družbena priložnost. Dobro optimiziran sistem zmanjšuje stroške, povečuje zanesljivost oskrbe in prispeva k trajnostni energetski prihodnosti.
Kaj prinaša optimizacija sistema
Izboljšanje energetske učinkovitosti pomeni, da optimizacija zmanjša toplotne izgube v omrežju, poveča izkoristek kotlov in izboljša regulacijo glede na dejanske potrebe porabnikov. Tudi boljši nadzor nad izgorevanjem biomase vodi do večje proizvodnje toplote z manj goriva. Znižanje obratovalnih stroškov je posledica manjše porabe energenta, torej lesnih sekancev, kar pomeni neposreden prihranek, ter nižjih stroškov vzdrževanja zaradi stabilnega delovanja in manj okvar.
Zmanjšanje emisij in vplivov na okolje je posledica optimalnega zgorevanja, ki zmanjša emisije ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev. Tudi učinkovita poraba lokalne biomase podpira trajnostno rabo virov. Sistem strmi tudi k zanesljivejši in stabilnejši oskrbi s toploto, saj boljši nadzor preprečuje nihanja v temperaturi pri uporabnikih in omogoča boljši odziv na spremembe, na primer vremenske razmere ali konične porabe. Sledi še večja avtomatizacija in digitalni nadzor, na primer sistemi SCADA, ki povečajo učinkovitost, stabilnost in zanesljivost delovanja.
Posnetki IR termodiagnosticiranja – arhiv LEA Pomurje
Ogrevanje iz DOLB v Sloveniji
Spodnje slike prikazujejo ključne statistične podatke o stanju in rezultatih na področju ogrevanja in delovanja DOLB-ov v Sloveniji.
V letu 2023 je bilo skupno 153.505 oskrbovanih odjemalcev toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja. Vsi ti sistemi so v letu 2023 dobavili 2038,70 GWh toplotne energije. Povprečna mesečna maloprodajna cena toplote iz daljinskega ogrevanja je bila tega leta 131,47 €/MWh. V Sloveniji ima vzpostavljen sistem daljinskega ogrevanja 67 občin, skupna dolžina toplovodov pa predstavlja več kot 910,50 kilometra distribucijskih sistemov.
Povprečne letne distribucijske izgube pri distribuciji toplote v letu 2023 na daljinskih sistemih ogrevanja v Sloveniji znašajo 18,80 odstotka.
Učinkovito sodelovanje je ključno za pospešitev trajnostnega energetskega prehoda
Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja bodo imeli pomembno vlogo pri doseganju evropskih ciljev podnebne nevtralnosti, energetske varnosti in razogljičenja. V državah vzhodnega dela Podonavja starajoča se infrastruktura, naraščajoči stroški energije in še vedno velika odvisnost od fosilnih goriv povečujejo nujnost posodobitve ogrevalnih sistemov.
Analiza projekta REHEATEAST potrjuje, da uspešna preobrazba sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja zahteva investicije in tehnološke inovacije, pa tudi tesnejše sodelovanje med državnimi organi, občinami, energetskimi podjetji, investitorji, upravniki stavb in porabniki. Občine so pri tem prepoznane kot ključni koordinatorji lokalnih procesov energetskega prehoda in vključevanja deležnikov.
Pomanjkljivosti pri upravljanju in izvajalske ovire še naprej upočasnjujejo napredek
Na podlagi obsežnih posvetovanj in anket med deležniki v osmih državah povzetek za odločevalce izpostavlja več izzivov, povezanih s preobrazbo sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja. Med njimi so nejasne politike, prekrivanje institucionalnih pristojnosti, regulatorna negotovost, omejene zmogljivosti občin ter šibka koordinacija med različnimi ravnmi upravljanja.
Analiza prav tako kaže, da sodelovanje deležnikov pogosto ostaja neformalno in projektno usmerjeno, medtem ko je vključevanje porabnikov v procese načrtovanja in izvajanja projektov še vedno nezadostno. Ugotovitve po posameznih državah dodatno potrjujejo, da se ovire med državami v regiji razlikujejo, zato so potrebni nacionalno prilagojeni pristopi in močnejša institucionalna podpora.
Ciljno usmerjene politike lahko okrepijo izvajanje in spodbudijo naložbe
Za reševanje teh izzivov povzetek predstavlja niz konkretnih priporočil za pripravo politik, usmerjenih v krepitev upravljanja, izboljšanje sodelovanja deležnikov in pospešitev izvajanja projektov. Priporočeni ukrepi vključujejo vzpostavitev usklajenih dolgoročnih okvirov za razvoj daljinskega ogrevanja in hlajenja, izboljšanje usklajevanja med energetsko politiko in politiko prostorskega načrtovanja, vzpostavitev stalnih platform za dialog med deležniki, podporo občinam s tehničnim znanjem in kadri za pripravo projektov ter poenostavitev administrativnih postopkov in postopkov za pridobivanje dovoljenj.
Povzetek poudarja tudi pomen stabilnih finančnih pogojev in hitrejšega uvajanja rešitev na področju izrabe obnovljivih virov energije in odvečne toplote z namenom podpore dolgoročnim ciljem razogljičenja.
Oblikovalci politik in drugi zainteresirani deležniki so vabljeni k branju celotnega povzetka za odločevalce, v katerem so podrobneje predstavljeni rezultati analiz, izzivi po posameznih državah ter priporočila za krepitev sodelovanja in pospešitev trajnostne preobrazbe sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v vzhodnem delu Podonavja.
REHEATEAST Povzetek za odločevalce št. 2
Gradivo za spletno usposabljanje strokovnjakov in oblikovalcev politik
V okviru projekta so prevedli tudi pripravljena spletna izobraževalna gradiva za strokovnjake in oblikovalce politik, razvita v okviru dejavnosti A.3.1 projekta REHEATEAST za podporo specifičnemu cilju 3.
Gradiva so namenjena krepitvi strokovnih in institucionalnih zmogljivosti za prehod k učinkovitim, nizkoogljičnim in na obnovljivih virih temelječim sistemom daljinskega ogrevanja in hlajenja, skladno s podnebnimi in energetskimi cilji EU.
Usposabljanje se osredotoča na zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju z izboljšanjem energetske učinkovitosti, vključevanjem obnovljivih virov in odvečne toplote ter spodbujanjem usklajenega načrtovanja in upravljanja. Prispeva k izvajanju Direktive o energetski učinkovitosti, Direktive o energetski učinkovitosti stavb in meril za učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja, s čimer podpira podnebno odporne preobrazbe v Podonavju.
Modularna vsebina, ki pokriva celotno verigo daljinskega ogrevanja
Spletna gradiva ponujajo strukturirano, modularno in praktično naravnano vsebino, ki pokriva celotno verigo vrednosti daljinskega ogrevanja in hlajenja, vključno z osnovami sistemov, tehnologijami za proizvodnjo toplote in hlajenja, toplotnimi hranilniki, načrtovanjem in obratovanjem omrežij, optimizacijo, zelenim javnim naročanjem, standardizacijo ter nastajajočimi trendi pametne energije. Tehnični, regulativni, strateški in ekonomski vidiki so povezani za zagotovitev uporabnosti v praksi.
Gradiva so razvita po strukturirani metodologiji, ki temelji na potrebah sektorja in učnih ciljih. Namenjena so širokemu krogu deležnikov, med drugim komunalnim podjetjem, inženirjem, javnim organom, načrtovalcem, odločevalcem in investitorjem. Dostopna so prek spletne platforme in prilagodljiva nacionalnim kontekstom, s čimer podpirajo informirano odločanje, krepitev zmogljivosti in pospešeno uvajanje trajnostnih, odpornih in prihodnosti prilagojenih rešitev.
Gradivo za on line usposabljanje strokovnjakov
