Ponudniki bodo morali potrošnikom dati več informacij, pomembnejša bo tudi presoja kreditne sposobnosti.
Spletni nakupi, pri katerih izdelek kupimo takoj, plačilo pa prestavimo ali razdelimo na več obrokov, so v zadnjih letih postali vse bolj razširjeni.
Prav tako imenovane sheme »kupi zdaj, plačaj pozneje« želi država zdaj izrecneje vključiti pod pravila potrošniškega kreditiranja.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je pripravilo nov predlog zakona o potrošniških kreditih, ki naj bi po navedbah predlagatelja potrošnikom zagotovil več informacij in več zaščite pred pretiranim zadolževanjem.
Pod pravila tudi »kupi zdaj, plačaj pozneje«
Ena pomembnejših novosti se nanaša prav na nove finančne produkte, ki so se močno razširili predvsem pri spletnih nakupih.
Predlog med cilji izrecno navaja vključitev ponudnikov shem »kupi zdaj, plačaj pozneje« oziroma buy now, pay later med oblike, pri katerih naj bi veljala strožja pravila odgovornega ponujanja in sklepanja kreditnih pogodb.
To pomeni, da takšni nakupi ne bi bili več obravnavani zgolj kot preprost odlog plačila, ampak bi bili potrošniki pri njih deležni dela zaščite, ki velja pri potrošniških kreditih.
Več informacij še pred sklenitvijo
Predlog zakona uvaja tudi strožja pravila glede informacij, ki jih mora potrošnik dobiti pred sklenitvijo kreditne pogodbe.
Predviden je nov obrazec s predhodnimi informacijami, na katerem bo moral biti že na prvi strani jasen povzetek ključnih podatkov. Informacije naj bi moral potrošnik praviloma prejeti najmanj en dan pred sklenitvijo pogodbe.
Namen je, da bi imel kupec več časa za premislek in bi lažje razumel, koliko ga bo kredit oziroma odloženo plačilo dejansko stalo.
Preverjali bi tudi kreditno sposobnost
Eden ključnih ciljev nove ureditve je odgovorno kreditiranje.
Predlagatelj poudarja, da mora biti pred odobritvijo kredita opravljena skrbna ocena kreditne sposobnosti potrošnika, s čimer želijo zmanjšati tveganje, da bi ljudje prevzemali finančne obveznosti, ki jih pozneje ne morejo poravnati.
To je posebej pomembno pri spletnih nakupih, kjer je mogoče več obročnih nakupov skleniti hitro in brez klasičnega obiska banke.
Konec nekaterih zavajajočih praks
Predlog predvideva tudi prepoved nekaterih zavajajočih oglaševalskih praks.
Med spremembami je še prepoved vnaprej označenih okenc pri sklepanju pogodb ter obveznost, da mora biti potrošnik obveščen, kadar je ponudba prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave njegovih podatkov.
Predlagani so tudi ukrepi, ki naj bi preprečevali dodatno zadolževanje, med drugim omejitve skupnih stroškov kredita oziroma efektivne obrestne mere ter ukrepi prestrukturiranja v primeru zamud s plačili.
Nova pomoč za tiste, ki dolgov ne zmorejo več odplačevati
Pomembna novost je tudi uvedba javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov.
Ta naj bi pomagala potrošnikom, ki imajo težave pri poravnavanju svojih finančnih obveznosti. Za izvajanje te službe je predvidenih 336.000 evrov letno, koncesije pa bi se podeljevale za pet let.