Revizija razburila soboške svetnike, svetu knjižnice postavili trimesečni rok.
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota se je danes seznanil z revizijskima poročiloma o poslovanju Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki sta razkrili vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti pri financiranju, pravnih in kadrovskih storitvah ter poslovanju zavoda.
Svetniki pa tokrat niso ostali zgolj pri seznanitvi.
Sprejeli so tudi dodaten sklep, s katerim so svet Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota pozvali, naj jih v roku treh mesecev seznani z izvedenimi ukrepi, stanjem realizacije priporočil notranje revizije in drugimi ukrepi, ki jih bo sprejel v okviru svojih pristojnosti.
Za sklep je glasovalo vseh 15 takrat navzočih svetnikov.
Revizija pokazala stare in nove težave
Kot smo že podrobno poročali, je izredna notranja revizija pregledala poslovanje knjižnice v letih 2024 in 2025, in sicer financiranje, plače in napredovanja zaposlenih ter naročanje kadrovskih in pravnih storitev.
Poročilo vsebuje deset ugotovitev, sedem priporočil pa je bilo označenih kot nujnih in tri kot pomembna.
Notranja revizorka Andreja Kovač je danes svetnikom med drugim ponovno predstavila ugotovitev, da je knjižnica leto 2025 zaključila s približno 47.600 evri negativnega rezultata, ki ga je pokrila iz presežkov prihodkov iz preteklih let, vendar to v računovodskih izkazih ni bilo ustrezno prikazano.
Revizija je ugotovila tudi, da knjižnica v preteklosti ni zagotavljala notranje revizije najmanj enkrat na tri leta, čeprav je k temu zavezana.
Murska Sobota plačuje bistveno več glede na število prebivalcev
Med osrednjimi težavami ostaja financiranje knjižnice. Revizija je ponovno pokazala, da stroški med občinami niso razdeljeni na način, kot ga določa ustanovitveni akt, torej glede na število prebivalcev.
Največje odstopanje je pri Mestni občini Murska Sobota. Njen delež prebivalstva na območju knjižnice znaša približno 34 odstotkov, leta 2025 pa je krila skoraj 45 odstotkov skupnih stroškov.
Knjižnica za leto 2025 ni sklenila pogodb o sofinanciranju z občinama Rogašovci in Cankova.
Občina Rogašovci je račune zavračala in jih ni plačevala, zaradi česar je knjižnica izkazovala približno 42.750 evrov terjatev. Revizija je opozorila tudi na dvom o izterljivosti dela teh terjatev.
Odvetnica opravljala tudi običajna kadrovska opravila
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi pravnim in kadrovskim storitvam. Revizija je ugotovila, da so se storitve, ki jih je knjižnica naročala pri odvetnici, v veliki meri nanašale na kadrovska opravila in svetovanje.
Šlo je denimo za pripravo odločb o dopustu, aneksov zaradi napredovanja, sklepov o solidarnostni pomoči in pogodb o zaposlitvi.
Po oceni revizije pri večini teh storitev ne gre za pravne storitve, ki so izvzete iz pravil javnega naročanja, zato neposredno sklenjena pogodba z odvetnico za nedoločen čas ni bila ustrezna.
Revizija je ob tem odprla tudi vprašanje gospodarnosti, saj se tovrstna rutinska kadrovska opravila zaračunavajo po odvetniški tarifi.
Kot smo že poročali, so stroški odvetniških storitev leta 2024 znašali 10.083 evrov, leto pozneje pa 20.294 evrov.
Trije kazenski postopki in približno 19 tisočakov stroškov
Posebej odmevna ugotovitev se nanaša na tri kazenske postopke, ki jih je knjižnica leta 2025 začela proti fizičnim osebam zaradi domnevnega obrekovanja. Stroški pravnega zastopanja so do revizije znašali okoli 19.000 evrov.
Revizorka je danes ponovno opozorila, da iz dokumentacije ni bilo razvidno, da bi knjižnica pred vložitvijo tožb poskusila spore rešiti na cenejši način, na primer z mediacijo ali izvensodno poravnavo.
Prav tako ni bilo razvidno, da bi bil z začetkom postopkov seznanjen svet knjižnice.
V enem od postopkov, vloženem proti zaposleni sindikalni zaupnici, je bila med revizijo izdana oprostilna sodba.
Revizija je zato opozorila, da bi lahko knjižnica poleg svojih stroškov pravnega zastopanja morala poravnati tudi stroške kazenskega postopka oziroma obrambe.
Petrijan: »Danes vidimo, da smo imeli prav«
Razprava mestnih svetnikov je bila precej ostra. Bojan Petrijan je dejal, da so nekateri svetniki že v preteklosti opozarjali na nepravilnosti, finančne težave, odnose v zavodu in delovanje sveta knjižnice.
»Danes vidimo, da smo imeli prav, ampak smo dejansko stvar zavozili, ker nismo pravočasno odreagirali,« je povedal.
Kritiziral je tudi način imenovanja predstavnikov v organe zavodov ter ocenil, da bi morala imeti pri nadzoru več prostora tudi opozicija.
Župan Damjan Anželj mu je zaradi dela njegovega nastopa, ki ga je ocenil kot predvolilnega, izrekel opomin.
Opozorilo pred načrtovanim primanjkljajem
V razpravi je bilo odprto tudi vprašanje finančnega načrta za leto 2026.
Miran Forjanič je izpostavil informacijo, da naj bi knjižnica v letošnjem finančnem načrtu predvidevala približno 235.000 evrov primanjkljaja.
Vprašal se je, kdo bi takšen minus pokril in ali lahko zavod ob takšnem poslovanju dolgoročno sploh normalno deluje.
Ob tem je opozoril, da zgolj seznanitev z revizijo po njegovem ni dovolj in da bi moral mestni svet zahtevati konkretne ukrepe.
Anželj opozoril tudi na odgovornost občin
Župan je v razpravi del odgovornosti za finančne težave pripisal tudi občinam, ki knjižnice ne financirajo v dogovorjenem obsegu.
Dejal je, da si nekateri župani jemljejo pravico, da pogodbenih obveznosti ne izpolnjujejo. Obenem pa je poudaril, da je odgovornost direktorice knjižnice, da pripravi ustrezen razdelilnik stroškov, ga uskladi z občinami in zagotovi stabilno financiranje zavoda.
Slavic odprl vprašanje, kdo je dejansko vložil tožbe
Anton Slavic je v razpravi posebej izpostavil tri postopke zaradi obrekovanja. Vprašal je, ali gre dejansko za tožbe knjižnice kot javnega zavoda ali za postopke, povezane z morebitnim osebnim obrekovanjem vodstva.
Po njegovem bi bilo treba jasno ugotoviti, kdo je bil v teh postopkih dejansko tožnik in na kakšni podlagi so bili stroški pravnega zastopanja plačani iz sredstev knjižnice.
Svet knjižnice ima tri mesece časa
Mestni svet se je najprej soglasno seznanil z revizijskima poročiloma. Za je glasovalo vseh 19 takrat navzočih svetnikov. Sledil pa je še drugi sklep.
Prvotni predlog je predvideval, da mora svet knjižnice o ukrepih poročati v šestih mesecih, vendar so svetniki med razpravo rok skrajšali na tri mesece.
Za spremenjeni sklep je nato glasovalo vseh 15 navzočih svetnikov.
Svet Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota mora tako mestni svet v treh mesecih seznaniti z izvedenimi ukrepi, realizacijo priporočil notranje revizije ter morebitnimi drugimi ukrepi, sprejetimi v okviru njegovih pristojnosti.
