Posipavanje oblakov po pojasnilih Mirana Toriča lahko zmanjša velikost toče, a popolnoma je ne prepreči.
Severovzhodna Slovenija se tudi letos pripravlja na poletje, ki s sabo prinaša nevarnost toče.
Kmetje, ki so pogosto na udaru neviht, upajo, da bo obramba iz zraka ponovno omogočena, a birokratski postopki še trajajo.
Poročali smo, da obrambo pred točo že več kot 50 let izvaja Letalski center Maribor, ki se je tudi letos kot edini ponudnik prijavil na razpis kmetijskega ministrstva.
Pogodba še vedno ni podpisana
Oddali so prijavo v vrednosti 280.000 evrov, a pogodba uradno še ni podpisana. Velik del sredstev sicer za obrambo pred točo namenijo tudi občine.
Borut Horvat, župan občine Turnišče, je povedal, da so k sofinanciranju pristopili, ker »težko ločimo, kdo od občanov bo prizadet«.
Kmete ob pogledu v nebo zmrazi
Miran Torič, specialist za vinogradništvo in sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, je pojasnil, da posipavanje oblakov lahko zmanjša velikost toče, a popolnoma je ne prepreči.
»Že 25 let postavljamo nasade s protitočno mrežo, tako, da resni sadjarji pridelek zaščitijo tudi fizično. Je pa težava pri rastlinah, ki jih ni mogoče zaščititi,« je povedal.
Franc Küčan, predsednik Komisije za odkup in prodajo žit, je povedal, da kmete vsakič, ko se pooblači, ob pogledu v nebo zmrazi.
»Vsi dobro vemo, da se je prejšnjo nedeljo v Avstriji pojavila prva toča, prizadela je tudi manjši del Prekmurja.
Vsakokrat, ko pride malo večja količina dežja, ta v glavnem pride z neurjem in točo.«
»Vsak dan po eni vasi pride nekaj toče«
Nevihte s točo sicer v zadnjih letih niso več tako frontalne, a postajajo vse bolj pogoste.
»Te naredijo sicer manjšo škodo, vendar jo naredijo vsepovsod in to skoraj vsak dan. Vsak dan po eni vasi pride nekaj toče.
Prva toča, ki bo udarila, bo zdesetkala pšenico, tako, da je negotovost na kmetiji vsako leto velika,« je pojasnil Küčan.
