Marjeta Lorber iz Prlekije si je v Velenju priborila naslov državne prvakinje v ribolovu med invalidi.
Prav gotovo med slovenskimi ribiči redko srečamo ribičko, kot je Marjeta Lorber iz Prlekije. Veselje do ulova rib goji že davnega leta 1996 in od takrat ni minil teden, da ne bi poprijela za ribiško palico in se udeležila kakšnega ribiškega tekmovanja.
Osvojila že vrsto pokalov
Da je postala »pravi ribič« je opravila ribiški praktični in teoretični izpit, s tem pa se sedaj lahko udeležuje društvenih, meddruštvenih in državnih tekmovanj. Je članica ribiške podružnice Videm, ki deluje znotraj Ribiške družine Gornja Radgona, poleg tega pa je tudi članica medobčinskega društva invalidov Gornja Radgona.
V letih ribarjenja je osvojila vrsto pokalov, priznanj in nagrad.
S športnim ribolovom se poleg Marjete ukvarjata tudi mož Branko in sin David.
Zastopala barve medobčinskega društva invalidov
Letos se je na Bukovniškem jezeru pri Dobrovniku udeležila ribiškega tekmovanja med društvi invalidov Pomurja in Podravja, kjer je postala prvakinja, kar je bila odskočna deska za državno tekmovanje med slovenskimi društvi invalidov Slovenije.
Pred kratkim se je namreč udeležila državnega ribiškega tekmovanja med ženskimi ekipami društev invalidov Slovenije.
Marjeta je kot ribička zastopala barve medobčinskega društva invalidov Gornja Radgona.
Državna prvakinja v ribolovu med invalidi
Tako si je v Velenju prislužila pokal in naziv državne prvakinje med invalidi. Povedala je, da je bila to za njo še obveza do obeh društev v Gornji Radgoni katerih članica je, saj se čez leto udeležuje ribiških tekmovanj Ribiške družine Gornja Radgona in medobčinskega društva invalidov Gornja Radgona.
Za Sobotainfo je povedala, da je bilo za to največje in doslej najtežje ribiško tekmovanje, ker se je tekmovalo po strogih kriterijih.
»Da postaneš državni prvak ni mačji kašelj, temveč večletno trdno delo, potrebna je volja do ulova rib,« je še dodala.
Na zadnjem tekmovanju v Gradišču za pokal občine Tišina je z vabo in trnkom ujela kar 7 kg krapa zrcalar, kar so ji zavidali ostali ribiči.
Obljubila je, da se bo še udeleževala ribiških tekmovanj, če ji bo to dopuščalo zdravje. Ponekod na tekmovanju jo ostali ribiči gledajo »z viška«, a ona se ne da in velikokrat premaga še tako dobrega ribiča.
J. Ž.
