Pomurje v koraku s časom

V zadnjem času so se na slovenskem in tako tudi na pomurskem trgu pojavili številni ponudniki internetnih povezav. Možnost izbire je seveda dobrodošla, vendar marsikaterega povprečnega uporabnika interneta lahko zmede. član Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU) doc. dr. Renato Lukač meni, da je ob odločitvi za določeno internetno povezavo najprej potrebno definirati njeno namembnost. »Nato se lahko odločimo za najmanjšo hitrost, ki bo zadovoljivo izpolnila naše zahteve. Sledi stroškovna plat, ko pogledamo, koliko denarja bomo imeli v določenem obdobju na razpolago. Potem na grobo pogledamo razmerje med hitrostjo in ceno. Prepričan sem, da je za večino uporabnikov to običajen pristop pri odločanju. Nekateri se ozirajo še na strošek priključitve ter zadnji čas tudi na pogodbeno vezavo in vpetost priključitve v celovito rešitev komunikacijske infrastrukture. Poleg tega je še niz drugih dejavnikov, na katere smo mnogokrat premalo pozorni, na primer stabilnost povezave, QoS – zagotavljanje kvalitete storitev, možnost nadgradnje, povezljivost ponudnika z drugimi ponudniki, možnost uporabe servisov ponudnika in drugo.«

Za razliko od večine ostalih področij, kjer Pomurje zaostaja za ostalo Slovenijo, smo bili po mnenju Lukača že od nekdaj dobri na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in smo v koraku s časom. »že v starih časih je imela Mura AOP-oddelek na zelo visokem nivoju tako v primerjavi s Slovenijo kot tudi s takratno Jugoslavijo. Sledil je razcvet hišnih računalnikov, kjer smo zaradi bližine Avstrije in mnogih naši sorodnikov in znancev v tujini tudi prednjačili po številu pretihotapljenih in nekaj legalno uvoženih računalnikih tipa ZX Spectrum, Commodore 64 in podobnih. Tudi pojav interneta je bil pri nas zgoden. Gimnazija Murska Sobota je bila v skupini prvih osmih slovenskih šol, povezanih na Arnes, in če pogledamo na komercialno plat, je tudi Rumeni internet bil med prvimi v Sloveniji, ki je urejal nekatere zadeve že takrat tako, kot se spodobi. Skratka vidimo, da imamo na tem področju neke vrste tradicijo, zato je logično, da je v koraku tudi naš trg,« meni profesor Gimnazije Murska Sobota.

širokopasovna omrežja – nova dimenzija

Pred nekaj meseci je v Murski Soboti podjetje Gratel pričelo z investicijo v gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja. Poznavalci pozdravljajo to investicijo, večina pa se niti ne zaveda, kaj vse prinaša takšna vrsta povezave. »Ta gradnja bo velika pridobitev za mesto, če odmislimo sedanje prometne zastoje in razrezane ceste. Tovrstne povezave so postale že pred nekaj leti nujne za mnoga podjetja in ustanove. žal do zdaj ni bilo pri nas prave cenovno sprejemljive ponudbe in bil je že skrajni čas, da pride nekaj takega tudi v Mursko Soboto. Ta prihod bo zbudil tudi nekatere druge, ki so imeli boljše izhodišče in so lep čas le sedeli na starih lovorikah. Predvidevam, da še pred kratkim niso verjeli, da se kaj takega v našem mestu lahko zgodi. Upam, da se bo res prebudili. Tudi Gratelov monopol ne bi bil dobra popotnica za nas. če se vrnem k vprašanju. širokopasovna omrežja prinašajo čisto novo dimenzijo uporabe omrežnih storitev. Servisi se ves čas razvijajo v smeri vse večje porabe pasovne širine, integrirajo se multimedijske storitve, samo pisanje sporočil je že zdavnaj zastaralo, dodajamo zvok in sliko, na oddaljenih sistemih poganjamo aplikacije, želimo imeti delovno okolje povsod in še bi lahko naštevali razloge za širokopasovno omrežje, ki ga zagotavlja v najboljši meri prav optična povezava,« razlaga Renato Lukač, ki je med drugim tudi vodja Inštituta za raziskave in razvoj Spark iz Beltincev.

Z optično povezavo do ogromnega preskoka

Vse vrste internetnih povezav imajo skupni imenovalec. To je hitrost povezave, ki je tudi najpomembnejši atribut internetne povezave. V zadnjih letih te hitrosti strmo naraščajo ter tako zadovoljujejo potrebe trga. »Jasno je, da obstajajo neke meje, toda iz leta v leto smo priča tehničnim rešitvam, ki zadostijo potrebam trga. Brez dvoma se bodo podobni trendi nadaljevali vsaj še nekaj časa. Za nas je ta trenutek pomembno, da je prehod na optične povezave preskok za nekaj redov velikosti, zato si ob optiki ni treba beliti glave o tem, kaj bomo rabili naslednje leto, ampak bo treba delati predvsem na tem, kako izkoristiti vse dane možnosti v največji meri. Seveda tudi optika v sedanji izvedbi ne bo trajna rešitev, vseeno pa je trenutni preskok ogromen in nove možnosti bajne,« razmišlja Renato Lukač.

Tudi tradicionalni mediji vse bolj izkoriščajo prednosti interneta. Mnogo vizionarjev napoveduje zlitje praktično vseh medijev v enega s pomočjo interneta. Doc. dr. Renato Lukač pravi, da je integracija očitna, saj se časopisi pojavljajo v e-izvedbah, radio in televizija pa sta na internetu prav tako prisotna. »Dejansko smo že priča prepletanju medijev, vendar tradicionalni mediji, kot smo jih bili vajeni izpred deset let in več, še naprej obstajajo in bodo tudi v prihodnje. Omrežne aplikacije s pridom izkoriščajo celotno paleto možnosti za učinkovito komunikacijo v danih okoliščinah, zato smo priča tem pojavom. Ali bomo temu prepletanju čez nekaj časa rekli, da je to neki novi medij, ali pa bo nastal res še kak bistveni preskok v zlitju medijev, pa bo pokazal čas.«

Mobilnik za določene potrebe že dovolj

Po raziskavi Raba interneta v Sloveniji (RIS) za september 2006 od 840 tisoč mesečnih uporabnikov interneta v Sloveniji, 90 tisoč teh uporabnikov dostopa do interneta le preko mobilnega telefona. Mobilni telefon pa zaenkrat še ne more popolnoma nadomestiti računalnika za vstop na splet. »Za določene manjše potrebe je dostop preko mobilnega telefona dovolj že zdaj in bo tudi v prihodnje. Nedvomno tudi tovrstne tehnologije ne bodo počivale. Imajo eno veliko prednost pred konkurenco: posegi so locirani na določene točke, ki potem pokrijejo cel niz uporabnikov. Ni jim treba razdirati prometne infrastrukture, kopati jaškov po privatnih parcelah, ne rabijo niti kaj dosti žice, vendar pa imajo svoje omejitve in tako jih konkurenca prekaša. Naraščajoče potrebe po širokopasovnih omrežjih so enormne, zato menim, da bosta to ostala dva dokaj ločena segmenta telekomunikacij, vsak s svojimi prednostmi in s svojim krogom uporabnikov. Menim, da se bosta ti dve tehnologiji prej dopolnjevali, kot pa ena drugo nadomeščali,« meni doc. dr. Renato Lukač, ki je tudi zunanji sodelavec Oddelka za fiziko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Mimogrede, le-ta se bo po novem letu razdelila na tri različne fakultete. In sicer na Pedagoško fakulteto, Filozofsko fakulteto in Fakulteto za naravoslovje in matematiko.

Raziskava IKT 2006 Statističnega urada Republike Slovenije je pokazala, da ima od 350 tisoč slovenskih gospodinjstev z dostopom do interneta širokopasovni dostop 34 %. Jasno je, da se je količina podatkov, ki jih uporabniki interneta prenašajo v zadnjem času zaradi zahtevnejših storitev, povečala. Doc. dr. Renato Lukač pravi, da glede na to, da se širokopasovna omrežja gradijo predvsem tam, kjer je veliko potencialnih uporabnikov, lahko pričakujemo v nekaj letih prehod velike večine uporabnikov na tovrstne povezave. »Tržišče dela svoje – cene padajo, konkurenca ponuja skoraj vsak dan nekaj novega in pritisk na uporabnike je velik. Trend glede hitrosti povezav je jasen, zaslužek je očitno dober, borba za uporabnike pa temu primerna. Zahteve najbolj priljubljenih servisov so že zdaj tako velike, da jih modemski dostop le s težavami rešuje. Mislim, da bo modemski dostop s prehodom na digitalne komunikacije postopoma zamrl.«

Velik pristaš odprte kode

Pestro dogajanje in borbo za uporabnike pa je zaznati tudi na področju programske opreme. Kljub temu da Microsoftov program Internet Explorer še prevladuje med brskalniki, pa brskalnik Firefox pridobiva vse več uporabnikov. Tako je Slovenija po deležu uporabnikov brskalnika Firefoxa med evropskimi državami s 35,6 odstotki na drugem mestu. Doc. dr. Renato Lukač meni, da to ni znak upora proti Microsoftu, temveč zgolj spoznanje, da pač v tem primeru alternativa enostavno ponuja boljše rešitve in predvsem bolj varno uporabo servisov. »Med uporabniki se hitro razve, da oni brskalnik ponuja to in ono, da obstaja v slovenski izvedbi, da ima take in drugačne dodatke in podobno. Zakaj pa ne bi poskusili? Uporabniki poskusijo in vidijo prednosti, odločijo se za boljše, če že cena ni odločilni faktor. še nekaj je: Microsoftov brskalnik je na voljo samo za operacijske sisteme podjetja Microsoft, zato bi ob morebitnem porastu drugih operacijskih sistemov posledično upadla tudi uporaba njihovega brskalnika. Sem velik pristaš odprte kode in okolja Linux, vendar po meni znanih podatkih v zadnjem času ni nekega bistvenega porasta njegove uporabe. Vsaj nekaj pa je: tudi browser Firefox spada med odprto kodo,« zaključuje doc. dr. Renato Lukač, ki se v sklopu Inštituta za raziskave in razvoj Spark ukvarja prav z odprtokodnimi programskimi rešitvami.