O Anji Serec, ki se je zaradi nepravilnosti v delovanju državnih inštitucij vrsto let pravdala z državo, smo že pisali. Dekle, prepričano, da so odgovorni državni organi v postopku njenega skrbništva odpovedali na celi črti, je tožilo državo in od zahtevanih 100.000 evrov prejelo 5.000 evrov odškodnine.
Po hčeri se je nato v boj s sodnimi mlini podal tudi oče Jože Sekolovnik, ki je v odškodninski tožbi zaradi domnevnih nepravilnosti in nezakonitosti v sodnih postopkih od države zahteval 50.000 evrov. Zadeva Jože Sekolovnik proti državi pa je sedaj končno dobila svoj epilog.
Večletno pravdanje
Spomnimo, da je sodišče ob ločitvi staršev dekle najprej trikrat dodelilo mami, leta 2007 pa je bilo naposled pravnomočno dodeljeno očetu. Vendar Anja pri očetu ni želela živeti in je svoj odpor utemeljevala z domnevno spolno zlorabo, ki pa so jo izvedenci na podlagi strokovnih mnenj ovrgli.
V primeru dodelitve očetu je grozila s samomorom, zaradi česar je bila tudi hospitalizirana.
Potem ko so jo leta 2009 odpustili iz otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični, je s pomočjo odvetnika dosegla, da jo je sodišče dodelilo mami. Prepričana, da je bila hospitalizirana brez pravne podlage, je državo nato tožila za 100.000 evrov, a dobila le 5.000 evrov.
Po hčeri v pravdanje še oče
Po pisanju Dela Jože Sekolovnik državi sedaj očita vrsto nepravilnosti v zvezi z dodeljevanjem skrbništva po razvezi in protipravno delovanje Centra za socialno delo Murska Sobota med postopkom dodelitve in predodelitve mladoletne hčere.
Damir Kotnik s CSD Murska Sobota na to odgovarja, da je država storila vse v svoji moči, da bi zaščitila takrat mladoletno dekle, jo premestila in ji zagotovila primernejše okolje, pri tem pa se je poslužila tudi prisilne izvršbe.
Po njegovem mnenju je problem tičal predvsem v Anjini mami Lidiji, ki naj bi skušala vplivati na hčer in jo odvračala od očeta. Zaradi čustvenega zanemarjanja in »globoke indoktrinacije« tako naj ne bi bila primerna ne mamina ne očetova oskrba. Najbolj smiselna bi bila premestitev k tretji osebi, a odvzem materi ob Anjini skorajšnji polnoletnosti ni bil več izvršljiv.
Sekolovnik ob tem opozarja, da se sodišča takrat glede tega niso jasno izrekla in tudi niso ugotavljala dejanskega stanja v smeri koristi otroka za dodelitev tretji osebi, medtem ko je pravobranilka Mojca Mihelčič prepričana, da pogoji za oddajo otroka v rejništvo niso bili podani, saj Anje niso odvzeli nobenemu od staršev.
"Protipravno ravnanje CSD Murska Sobota in sodišča je trajalo toliko časa, kolikor je imel tožnik na voljo sodno varstvo njegove pravice do stikov z Anjo, kar je do njene polnoletnosti. Tožnik tako tudi ni mogel definirati njemu nastale škode," za Delo poudarja Sekolovnikova pooblaščenka Simona Marko.
Očeta strah pred povračilnimi ukrepi
Anje, njenega brata Primoža in matere Lidije sicer tudi tokrat ni bilo na sodišče, kjer bi morali nastopiti kot priče, Sekolovnik pa je v izogib morebitnemu maščevanju umaknil predlog za prisilno privedbo na sodišče.
Sodbo bosta tožnik in tožena stranka sedaj prejela pisno po pošti.
