Včeraj je v Mikk-ovi predavalnici potekal prvi sestanek v organizaciji društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Ker je redna oblika zaposlitve postala utopična ideja in ker so mladi, in ne le mladi prisiljeni v prekarno delo, so včeraj pripravili sestanek v organizaciji društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, ki ga je vodil Marko Funkl. Namen sestanka je bil, da se da vključi zainteresirane v aktivno reševanje problemov s katerimi se soočamo.
Marko Funkl : »Problem je predvsem v razdrobljenosti, kjer se vsak bori le zase ter svoje preživetje. Ali bomo vse požrli ali pa bomo naredili korak naprej? Potrebno je opozarjati, da bi s tem dosegli, da se situacija obrne na bolje.«
Novodobno suženjstvo
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo že nekaj let opozarja na porast in problematiko prekarnih delavcev. Pojav “novodobnega suženjstva” ima velik vpliv na trg delovne sile in na življenja prekernih delavcev in njihovih družin. Gibanje želi poleg izboljšanja stanja pravic ter povezovanja prekernih delavcev le-te ozavestiti o njihovih že obstoječih pravicah. S projektom “Obrazi prekernega dela” pričenjajo prav tu. Dvigniti želijo informiranost in osveščenost glede problematike, pojasniti kaj sploh je prekerno delo in kdo je prekerni delavec.
S spletno stranjo ustvarjajo tudi platformo za srečevanje, združevanje in povezovanje. Le tako si bo ta družbeni razred dolgoročno izboljšal položaj na trgu delovne sile in prišel do dostojnega dela.
Včasih ima prekarno delo vse znake delovnega razmerja
Prekarnost je lahko posledica delovne aktivnosti, ki se večinoma ne opravlja v okviru delovnega razmerja, torej na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Prekarne oblike dela so lahko tudi tiste, kjer delavec delo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, a je ta sklenjena za določen čas ali pa s skrajšanim delovnim časom od polnega. Včasih ima prekarno delo vse znake delovnega razmerja. V takem primeru ima delavec možnost, da uveljavlja obstoj delovnega razmerja na delovnem sodišču. V primeru, da oseba kot samostojni podjetnik dela več kot 80 odstotkov le za enega delodajalca, ima ta oblika dela vse elemente rednega delovnega razmerja.
Vrste prekarnega dela so: avtorska pogodba, podjemna pogodba, samozaposlitev, študentsko delo, pripravništvo, delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas ter delo preko »Agencij za zagotavljanje dela«.
Problematičnost prekarnega dela
Problematičnost prekarnih oblik dela se kaže v tem, da prekarni delavci v večini primerov nimajo zagotovljenega zadostnega plačila za preživetje, so brez pravic do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in kar je bistveno, imajo šibko socialno varnost, saj ne dobijo plačanih prispevkov, v smislu, kot jih delodajalec mesečno plačuje delavcem, ki so pri njem v delovnem razmerju (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter prispevkov iz naslova starševskega varstva).
Problematika v Pomurju
Na sestanku so podali kar nekaj problemov, med drugim tudi spodbujanje zavodov za zaposlovanje k izseljevanju, s tem ko organizirajo tečaje tujih jezikov, napotovanje zavodov na začasna sezonska dela v nemogočih pogojih, izčrpavanje podjetij v lokalnem okolju ter mnoge druge.
»Vsi si ne želimo v tujino!«
Rešitve
Rešitve vidijo v povezovanju ljudi v zadruge, v večji samooskrbi, opozarjati pa je potrebno tudi vlado, župane ter regionalne agencije. Delovnih mest ni, kar je dejstvo.
Marko Funkl: »Problematika na različnih koncih Slovenije je dokaj podobna. Poti je več, pomembno je predvsem širjenje mreže, odprtost ter grajenje skupnosti. Potrebno je opozarjati ter delati v smeri sprememb. Od nas se pričakuje, da smo tiho, da bomo delali čez vrednotnice, kar pa ne pelje nikamor.«
Tako so prišli do zaključka, da bodo tudi pri nas odprli lokalni odbor, ki bo svoja srečanja pripravljal enkrat mesečno, na njem pa bodo vsi, ki si želijo sprememb ter želijo opozarjati na nepravilnosti imeli možnost izraziti svoje mnenje.
Več informacij na:
