Župan Moravskih Toplic, Franc Cipot, sprejel štiri nove doktorje znanosti
Cipot: “Izredno smo počaščeni”
“V občini smo izredno počaščeni, ker imamo toliko posameznikov, ki so končali več kot pa se od povprečnega človeka pričakuje,” s temi besedami je v svojem uvodnem nagovoru župan Franc Cipot izrazil zadovoljstvo nad novimi doktorji znanosti. Namreč kot pravi, je dolina, ki je bogata po poljih, sedaj bogata tudi po doktorji znanosti.
Jože Sambt: "Čimbolj želimo razumeti finančne tokove med različnimi generacijami"
Sambt, ki deluje na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani, je zagovarjal doktorsko dizertacijo z naslovom “National transfer accounts for Slovenia”. V nalogi se ukvarja z vpogledom v tokove med različnimi generacijami, da bi čimbolj razumeli od javnofinančnih do privatnih tranferjev itn., kako ti tokovi potekajo. Metodo razvijajo v sodelovanju z raziskovalci iz ZDA in 23 drugimi državami.
Andreja Kovač: "Imamo bakterije, ki so odporne na vse antibiotike"
Kovačeva, katere raziskovalna pot se je začela na Fakulteti za farmacijo, je v dizertaciji iskala nove učinkovine, ki zavirajo sintezo določenih poti v ciklih življenja bakterije. Povedano bolj enostavno, tiste učinkovine, ki preprečujejo rast in razvoj bakterij. Na tem področju vidi dve težavi. “Namreč imamo bakterije, ki so ‘odporne’ na vse obstoječe antibiotike, ki jih poznamo. Po drugi strani pa se industrija, ki se ukvarja z razvojem proti bakterijskih unčinkovin, umika iz razvoja novih antibiotikov.”
Cvetka Grašič Kuhar: rak, kuga 20 stoletja
Kuharjeva je povedala, da je dolgost življenja odvisna od več stvari. “Med drugim tudi to, kakšno ima človek genetsko osnovo, nekaj od tega kako živi, kako zdravo ali nezdravo živi. Nekaj pa seveda nesreče, na katere ne moremo vplivat. Ampak 100 let naj bi človek živel. Je pa res, da na koncu vedno več ljudi umira od bolezni staranja, ena izmed njih je tudi rak.”
Janez Balažic: “V 20. Letnem delu sem si ozoblikoval predstavo Prekmurju, ki mi daje kruh.”
“Prekmurje je bilo od srednjega veka naprej na križišču različnih umetnostnih, političnih, kulturnih, trgovskih, ekonomskih poti. In tisto, kar je mene peljalo v širši panonski prostor in opredeljvanje bistvenih tokov znotraj tega, je bilo to, da ta prostor pravzaprav ne more biti samozadosten in ga je treba postaviti v okvir Evropskih tokov.” Tako je svojo raziskovalno pot predstavil Janez Balažic, sicer kustos v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.
