Obisk na edinem nekomercialnem radiu v Pomurju – Radiu Romic
Občutek je bil podoben tistemu, ko spoznaš kako osebo ali muziko, brez katere bi bilo za nazaj gledano življenje revnejše. Po tem, ko je preteklo leto dni od tega prvega srečanja, smo edini nekomercialni radio v Pomurju obiskali v Žuti kuči na Ulici arhitekta Novaka, kjer smo se pogovarjali z urednico in novinarko Moniko Sandreli.
Radio Romic deluje v okviru romskega informativnega centra z istim imenom (ROMIC), pod katerega spada izobraževalni center, arhiv, ki zbira fotografije, literaturo, avdio in video material, povezan z Romi, ter poleg časopisne (časnika Romano Them in Romano Nevijpe) tudi radijska produkcija, ki deluje že šesto leto. Za začetek delovanja radijske produkcije sta najbolj zaslužni organizaciji MedienHilfe iz Švice, ki podpira neodvisne medije s področja bivše Jugoslavije, ter Mirovni inštitut iz Ljubljane. Po Zakonu o romski skupnosti je Urad za narodnosti zavezan k temu, da financira romske medije, in iz tega naslova se financira tudi Radio Romic.
V tretje gre rado
''Potem ko so nas dvakrat zavrnili, nam je Svet za radiofuzijo v tretje dal soglasje k frekvenci aprila lani, nato pa smo junija 2008 začeli predvajati oddajo Romano Villago, tj. Romski svet, ki se ukvarja s problematiko Romov v Evropi in po svetu, poseben poudarek pa je na lokalnih temah, ker je konec koncev tudi frekvenca lokalna'', je povedala urednica in novinarka Monika Sandreli. Pred prejemom frekvence so v okviru radijske produkcije delali tedensko oddajo Šunen le Romen, Prisluhnite Romom, ki so jo pošiljali zainteresiranim radijem po Sloveniji. Trenutno jo predvaja šestih slovenskih radijskih postajah, poleg teh pa še Radio Agora v Celovcu. Vse oddaje Radia Romic so dvojezične, razen jutranjih novic in horoskopa, ki so v slovenščini.
Letos razširitev programske sheme
''Marca letos se je končalo obdobje poskusnega predvajanja, in sedaj si prizadevamo, da bi naš dnevni informativni program podaljšali na tri ure. Nova programska shema vključuje javljanje iz prekmurskih romskih naselij (pogovori z župani občin, ki imajo romskega svetnika, pogovori z romskimi svetniki, preverjanje informacij in problemov na terenu), in oddaji Mali koraki, kjer bodo imeli glavno besedo romski otroci, ter Nasveti romske gospodinje, ki bo namenjena predvsem ženskam.''
Večino poslušalcev ima Radio Romic zaradi glasbe
''Priznati pa moram, da nas večina ljudi posluša bolj zaradi glasbe kot pa recimo novic. V soboto imamo od devete do dvanajste, ko je telefon na tem, da pregori, glasbene želje poslušalcev, v nedeljo pa čestitke in pozdrave.'' S tem je Radio Romic pravzaprav resna in zaradi načina financiranja malce nelojalna konkurenca ostalim radijskim postajam v Pomurju, ker čestitke zaračunavajo po minimalni tarifi 3 evre, ''pa še to zato, da naš tehnik potem prejema plačo iz tega naslova''. Prej so po besedah Sandrelijeve prekmurski Romi za radijske čestitke hodili v Mursko Središče na Radio 105. ''Potem pa so videli, da imamo tudi mi dobro muziko, poleg tega pa smo od Radia 105 prevzeli prakso, da damo posnetek čestitk na CD, ker to Romom dosti pomeni, da se nekaj ohrani, da ne gre samo za besede v veter.'' Glasba Radia Romic ni izključno romska, čeprav ta seveda prevladuje, poleg te pa pogosto vrtijo še turbo folk, jugo rock in Elvisa.
Prvi v Sloveniji, četrti v Evropi
Podobno organizirane medije, kot je Radio Romic, najdemo med Romi na Slovaškem in Nizozemskem in v Češki, medtem ko imajo Romi iz Srbije in Makedonije prav tako svoje radijske postaje, a jih država ne podpira oz. jih z odvzemi frekvenc včasih še onemogoča. Radio Romic ima enega redno zaposlenega, in to prav Moniko Sandreli, medtem ko so ostali sodelavci zaposleni honorarno. ''Radi pa bi še koga izšolali in redno zaposlili. Pri sodelavcih ne gledamo na to, ali je Rom ali ni, ker ne bomo nikogar imeli za vsako ceno samo zato, ker je Rom, ampak zaradi izkušenj in tega, kar lahko prispeva. V teh šestih letih smo kar nekaj ljudi poslali na izobraževanja, preko Mirovnega inštituta tudi v tujino, a ko so se ljudje vrnili, se je pogosto zgodilo, da so rekli, mene pa to več ne zanima, tako da sedaj bolj pazimo na to, kdo je resen in kdo ni.''
V prihodnosti lahko pričakujemo prve diplomirane romologe iz Slovenije
Na vprašanje, ali imajo na radiu lektorja za romski jezik, Sandrelijeva odgovarja, da sta skupaj z Jožekom Horvatom – Mucem na Dunaju študirala romologijo, tako da ''delujeva kot nekakšna lektorja za romski jezik. Kar se standarda pisne romščine tiče, je Slovenija dolgo časa čakala, da bi strokovnjaki sestavili slovar, a so njihove raziskave, recimo tista dr. Kreka, ostale neobjavljene. Mi, romska skupnost v Prekmurju, pa se trudimo, da sami čim več naredimo, med drugim tako, da že petnajst let pišemo knjige v romskem jeziku.'' Poleg tega sodelujejo tudi s priznanimi romologi iz tujine (Rajko čurič‡, Marcel Curtiade, Orhan Galjuš, Dragoljub Ackovič‡) in če bo vse po sreči, načrtujejo po besedah sogovornice ''zaradi ugodne klime za izobraževanje v Sloveniji odprtje triletnega internetnega študija romologije, oz. programa, ki bo pokrival predmete s področja romskega jezika, kulture in zgodovine. To je projekt za prihodnost. Študentov bo petnajst, med zainteresiranimi pa jih bodo izbrali predavatelji.''
''Da sem Romkinja, pomeni, da imam en jezik in eno kulturo več.''
Sogovornica me med pogovorom opozori na temo, ''ki je nihče noče odpirati. To je usoda Romov v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno: če se govori o holokavstu, se s tem skoraj vedno misli na šest milijonov pomorjenih Židov, medtem ko tudi po šestdesetih letih ne vemo števila Romov, ki se nikoli niso vrnili iz taborišč.'' Za konec pa Sandrelijeva na vprašanje, kaj pomeni biti Rom, odgovarja: ''To, da imam en jezik in eno kulturo več''.
Monika Sandreli o predsodkih o Romih
Tehnik Saša pri delu in novi tatoo napovedovalke Damjane
