Letalski center Maribor je vsem občinam Prekmurja pred mesecem dni poslal pogodbo za sodelovanje v boju proti toči z letali, odzvalo se jih je zgolj sedem.
Letalski center Maribor je v torkovo nevihto s točo poslalo letalo, ki je aktivno delovalo 2 uri in 10 minut, in sicer na branjenem območju, ki zajema SV Slovenijo od Slovenjskih Konjic do reke Mure in od avstrijske do hrvaške meje. Trenutno imajo v mariborskem letalskem centru opremljeno zgolj eno letalo, katerega delovanje in posadko financira Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, za vzletanje drugega letala pa bi potrebovali 60.000 EUR letno. Jernej Vaupotič nam je povedal, da bi ta denar dobili ali s strani zavarovalnic ali občin na območju Prekmurja. Štiri zavarovalnice – Zavarovalnica Maribor, Grawe, Triglav in Adratic, ki so sodelovale v pogovorih z letalskim centrom, ne kažejo pretiranih ambicij za financiranje, vendar pa tudi prekmurske občine v tej zadevi niso enotne.
V Prekmurju za sodelovanje do sedaj zgolj 7 občin
"Občinam, ki ležijo na levem bregu Mure, smo pred mesecem dni poslali pogodbe za sodelovanje z nami," je povedal Jernej Vaupotič, ki ni mogel skriti razočaranja, da se jih je do danes odzvalo zgolj sedem. "Za aktiviranje letala potrebujemo soglasje čisto vseh občin, letalo pa je lahko aktivno v petih dneh od podpisa pogodbe," je še povedal Vaupotič, ki o konkretnih imenih občin zaenkrat ni želel govoriti.
Mnenja o učinkovitosti obrambe pred točo z letali različna
Lani 8. junija je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) podala uradno izjavo o ukrepih zoper točo in njene posledice. V izjavi zagovarjajo 2 leti staro metodološko stališče Svetovne meteorološke organizacije, ki navaja podatke neodvisnih strokovnjakov o dokazanosti neučinkovitosti obrambe proti toči z vnosom dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake.
"Bilo bi nesmotrno in neodgovorno izvajati aktivnosti, ki niso dokazano učinkovite"
ARSO posebej poudarja, da bi bilo neodgovorno zavajati ljudi z aktivnostmi obrambe proti toči, saj bi le-te vzbujale napačen vtis, da je obramba učinkovita. Tako sta na voljo le dve rešitvi zaščite v Sloveniji: fizična, ki omenja postavitev ograd, mrež in ostalih ovir, ter finančna, ki zajema zavarovalniške police. Seveda se pri obeh možnostih zaščite poraja vprašanje financiranja, saj vso breme leži na plečih posameznika ali lokalne skupnosti.
V mnogih državah Evrope srebrov jodid uveljavljena praksa
Medtem ko naši zavarovalni agenti na terenu seštevajo enormne vsote škode, ki jo je povzročila nedavna nevihta, naši severni sosedje v podobnih situacijah ukrepajo z metodami, ki jih naši pristojni organi označujejo kot nedokazane in neučinkovite. Avstrija izvaja vnos dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne celice s pomočjo srebrovega jodida že od leta 1982. Preventivna zaščita pokriva 2500 kvadratnih kilometrov, od tega 1200 neposredno ob naši meji. Prav tako imajo postavljenih 140 meteoroloških postaj za ažurno in efektivno pridobivanje informacij.
Slovenski pridelki, hiše, avtomobili ostajajo tako še naprej tarča vse bolj neusmiljenih vremenskih ujm, ki so dokazano vse pogostejše. Obramba s prej omenjenimi metodami ni prepovedana, vendar se lahko izvaja le iz lastnih finančnih virov (zavarovalnice in lokalne skupnosti), ki v sosednjih državah sodelujejo z državnimi agencijami za okolje. Poleg Avstrije izvajajo letalsko obrambo tudi v Grčiji (ki je pogosta žrtev kratkotrajnih neviht s točo), Bolgariji, uvajajo pa jo v še nekaterih evropskih državah. Omenjene države priznavajo stališče svetovne meteorološke organizacije o nedokazanosti, vendar vseeno raje stremijo k preventivnim ukrepom.
Preberite tudi: "Za zadrževanje vode na cestah kriv močan naliv in ne slabo vzdrževanje odtokov"
