Preverjanje prisotnosti močvirske sklednice na Goričkem je prineslo spodbudne rezultate.
Močvirsko sklednico v naravi le redko opazimo, saj se ob najmanjšem znaku nevarnosti hitro umakne v vodo. Prav zato so toliko bolj razveseljivi letošnji rezultati spremljanja te redke in ogrožene vrste na območju Krajinskega parka Goričko.
Na Hodoškem jezeru so namreč zabeležili kar 12 različnih osebkov močvirske sklednice, med njimi tudi mlade živali, kar kaže, da se vrsta na tem območju tudi razmnožuje.
Na Hodoškem jezeru kar 12 različnih osebkov
Močvirska sklednica je naša edina avtohtona sladkovodna želva. Njeno prisotnost na območju Krajinskega parka Goričko že dlje časa spremljajo na Ledavskem jezeru, letos pa so preverjanje prvič opravili tudi na Hodoškem in Križevskem jezeru.
Rezultati na Hodoškem jezeru so bili po navedbah Krajinskega parka Goričko več kot razveseljivi.
Zabeležili so 12 različnih močvirskih sklednic. Med njimi sta bili tudi dve manjši želvici, katerih dolžina z iztegnjeno glavo in repom ni presegala deset centimetrov.
Osem osebkov je bilo odraslih, njihova dolžina pa je segala skoraj do 30 centimetrov. Želve so tehtale od 80 do 655 gramov.
Mladi osebki dokaz, da se želve na območju razmnožujejo
Prisotnost tako mladih kot odraslih osebkov je posebej pomembna, saj kaže, da se močvirske sklednice na območju Hodoškega jezera in v njegovi neposredni okolici tudi uspešno razmnožujejo.
Hodoško jezero skupaj z okoliškimi habitati tako predstavlja pomemben življenjski prostor te redke in ogrožene vrste.
Za preživetje močvirske sklednice namreč niso pomembna zgolj mokrišča.
Samice v času razmnoževanja zapustijo vodo ter poiščejo odprto in dovolj toplo mesto, kjer odložijo jajca. Pomembni so zato tudi ohranjeni travniki in druge odprte površine v bližini voda.
Na Križevskem jezeru jih niso zaznali
Drugačni so bili rezultati letošnjega preverjanja na Križevskem jezeru, kjer prisotnosti močvirske sklednice niso potrdili. A to po pojasnilih Krajinskega parka Goričko še ne pomeni, da želv na območju ni.
Močvirska sklednica je namreč zelo neopazna, večino časa preživi v stoječih ali počasi tekočih vodah, ob nevarnosti pa se hitro skrije.
Tujerodnih želv niso našli
Še ena dobra novica je, da med letošnjim preverjanjem ne na Hodoškem ne na Križevskem jezeru niso zaznali tujerodnih vrst želv.
Te lahko predstavljajo dodatno nevarnost za močvirsko sklednico, saj z njo tekmujejo za hrano, skrivališča in primerna mesta za sončenje.
Močvirsko sklednico sicer ogrožajo predvsem izginjanje in spreminjanje mokrišč, urejanje vodotokov, onesnaževanje ter pomanjkanje primernih kopenskih površin, na katerih bi lahko samice odlagale jajca.
