Na dan odprtih vrat pomurski kulturni hrami zaprti

že sedmič po vrsti je Ministrstvo za kulturo na dan rojstva Franceta Prešerna pripravilo Dan odprtih vrat slovenske kulture. V sodelovanju s slovenskimi kulturnimi ustanovami si kulturno ministrstvo vsako leto 3. decembra prizadeva približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi, in sicer z brezplačnim vstopom v muzeje, galerije, gledališča, koncertne dvorane, glasbene, mladinske in druge kulturne centre. Odziv prebivalstva raste iz leta v leto, tako se je lani povabilu odzvalo kar 13.000 obiskovalcev.

Seznam letošnjih kulturnih dogodkov je bil res obsežen, saj je obsegal približno 200 brezplačnih prireditev. Vendar je potencialne pomurske navdušence hiter prelet čez ponujene prireditve razočaral, saj jim je odprl le ena vrata – vrata v Galerijo Murska Sobota.

Odgovornost tiči tudi pri nas

Ministrstvo za kulturo je kulturne inštitucije 24. oktobra letos s pozivom povabilo k sodelovanju pri Dnevu odprtih vrat slovenske kulture 2006. Prosili so le za informacije o organizatorju, kraju, času in nazivu prireditve ter za kontaktne naslove. Po dodatnem poizvedovanju so na ministrstvu zatrdili, da nikoli ne zavrnejo nobenega odziva in v seznamu objavijo prav vse prijavljene prireditve, ker je v njihovem interesu, da imajo obiskovalci čim širšo paleto izbora. Očitno pa tega interesa nekje drugje ni.

Iz poziva je razvidno, da so bile ob koncu oktobra neposredno po elektronski pošti k sodelovanju pozvane prav vse regijske knjižnice: Občinska knjižnica Gornja Radgona, Splošna knjižnica Ljutomer, Knjižnica Lendava ter seveda Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, ki so pomemben del pokrajinske kulturne mreže, saj na primer ljutomerska knjižnica deluje še z dvema oddelkoma v Križevcih pri Ljutomeru in na Razkrižju, lendavska pa ima pod svojim okriljem kar osem manjših knjižnic. Na čelu z največjo knjižnico v Murski Soboti se povabilu na žalost ni odzvala nobena.

Medtem ko je vodja gornjeradgonske knjižnice Katarina Rauter kot vzrok neodziva na poziv ministrstva navedla kadrovske težave in nedeljsko neobratovanje knjižnice, je direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Suzana Pahič Szabo odvrnila: »Pri dnevu odprtih vrat pač ne sodelujemo, zraven tega pa bi morali biti potem odprti tudi v nedeljo.« Nato je še svetovala, da naj bi nas kulturno ministrstvo namesto s posredovanjem poziva z vsemi e-poštnimi naslovi raje informiralo, s čim vse se v PIšK-u ukvarjajo. Poizvedovanje na ministrstvu po teh informacijah ni sledilo, kljub temu da spletna stran murskosoboške knjižnice obiskovalca pušča zelo radovednega.

MIKK brez povabila

Direktor MIKK-a Dominik šteiner za razliko od prejšnjih sogovork v sami nedelji ni videl problema: »Sicer je res, da v nedeljo ne obratujemo, a bi se na povabilo ministrstva vsekakor odzvali, saj gre pri sodelovanju navsezadnje tudi za neke vrste reklamo.« Zmotil pa ga je sam seznam brezplačnih prireditev: »če seznam natančneje pregledamo, opazimo, da so bili vključeni predvsem galerije in muzeji, medtem ko na seznamu ni niti enega mladinskega centra oziroma inštitucije, ki bi se ukvarjala predvsem z mladinsko kulturo. Zato je tudi vprašanje, ali je sodelovanje z nami prioriteta,« je zaključil šteiner.

Poleg knjižnic in ostalih večjih kulturnih pomurskih inštitucij, kot so Pokrajinski muzej MS, ljutomerski in lendavski muzej, Zavod za kulturo in promocijo Lendava in MIKK, velik del odgovornosti za tako stanje nosijo tudi vse štiri pomurske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki bi kot osrednja vladna organizacija s svojo strokovno in finančno mrežo naj podpiral razvoj slovenske društvene kulture. že bogastvo društev bi ob boljši organizaciji, predvsem kar se tiče dolgoročnega načrtovanja in poznavanja nacionalnega kulturnega dogajanja v območnih izpostavah, moralo biti zagotovilo za relativno zadovoljivo ponudbo ob Dnevu odprtih vrat slovenske kulture.

Z malo iznajdljivosti in dobre volje

Ker je letos 3. decembra bila nedelja, so se dogodki praviloma lahko odvijali že od petka. V mnogih slovenskih krajih so bila na voljo vodstva po stalnih in začasnih muzejskih zbirkah, po likovnih, kiparskih in fotografskih razstavah, ponujali so celo popuste v muzejskih trgovinah. V gledališčih in kinih so razdelili brezplačne vstopnice za gledališke, filmske in lutkovne predstave. Tako so bile vstopnice za predstavo v ljubljanski Mali drami razgrabljene v manj kot pol ure. Knjižnice so večinoma pripravile klasične dneve odprtih vrat, potopisna predavanja, pravljične ure in pesniške večere, eden teh je v Slovenskih Konjicah bil poimenovan še bolj zapeljivo s knjižno čajanko.

Galerija Murska Sobota edina svetla točka

S kulturnim ministrstvom ob tem množičnem kulturnem dnevu pa redno sodeluje murskosoboška Galerija, kjer so letos ob v vseslovenskem kulturnem dnevu ponudili brezplačen ogled razstave erotičnih kiparskih del kiparja Draga Tršarja z naslovom Umik v zasebno.

Samozadostnost in samopodoba

Pri takih prireditvah v veliki meri finančni vložek ne bi smel biti ovira. Bolj bi kolektivno kulturno vzdušje veljalo izkoristiti za predstavitev svojega delovanja širšim množicam in tako potencialnim rednim obiskovalcem. Misel pa velja še posebej ob aktualni pokrajinizaciji Slovenije, saj v primeru ustanovitve t. i. pomurske pokrajine naša pokrajina z enim samim brezplačnim dogodkom v tem trenutku na področju kulture ne bi bila samozadostna. Sicer tudi ni res, da se na področju kvalitetne in tudi množične kulture v Pomurju nič ne dogaja, ampak poudariti je potrebno neusklajeno in neprilagojeno delovanje kulturnih inštitucij, ki v danem trenutku ob Dnevu odprtih vrat slovenske kulture ne omogočajo samozadostnosti pokrajine, hkrati pa – in to je še huje – ne prispevajo k zunanji podobi Pomurja.

FOTOGRAFIJE: Tanja Zrinski