Skupna kandidatura mestnih občin vzhodne kohezijske regije
Naziv evropske kulturne prestolnice že več kot dve desetletji predstavlja enega najprestižnejših kulturnih dogodkov Stare celine. Vse se je začelo leta 1985 na pobudo takratne grške ministrice za kulturo, ki je tudi najbolj zaslužna za oživitev projekta Evropska kulturna prestolnica. Od tedaj naprej se letno vsaj enemu mestu podeli naslov evropske kulturne prestolnice. Način izbire pomembnih kulturnih središč se je leta 2005 bistveno posodobil in od leta 2009 predvideva izbiro dveh kulturnih prestolnic Evrope; enega mesta iz petnajsterice starih članic EU-ja in drugega iz novih pridruženih držav. Tako se bo za leto 2012 v paru s Portugalsko potegovala tudi Slovenija, v kateri se na izvedbo projekta že nekaj časa skrivnostno pripravljajo različna mesta oziroma regije. Rok za uradno prijavo na razpis Ministrstva za kulturo se namreč zaključi zadnjega februarja 2007.
Najbolj samozavestno se v boj podaja Ljubljana, ki svojih ambicij o kulturni prestolnici Evrope ni nikoli zares skrivala. Tej odločitvi slovenske prestolnice pa ugovarja tradicija izbora evropske kulturne prestolnice, saj od leta 2000 naprej nikoli ni bilo izbrano glavno mesto države. Smisel naslova kulturne prestolnice naj bi med drugim bila tudi vsesplošni razvoj in mednarodna prepoznavnost manj razvitih področij držav, zato je kandidatura glavnega mesta, ki je že tako ali tako med najbolj prepoznanimi mesti, nekoliko paradoksalna. Zato se velike možnosti pripisujejo Celju, ki ima za dosego zastavljenega cilja zelo dobra izhodišča. Tudi programsko in promocijsko so se projekta lotili najbolj dosledno in celovito. Maribor je ubral strateško nekoliko bolj domiseln koncept. K sodelovanju je povabil šest mestnih občin celotne vzhodne kohezijske regije in sestavil regijsko mrežo, ki bi oblikovala takšen kulturni program, ki bi brez težav konkuriral ljubljanski viziji. V tej skupini vzhodnih mestnih občin bi bili Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto, Celje, Velenje in Slovenj Gradec. Kako je mogoče, da se za naziv evropske prestolnice poteguje celotna regija? To ni nič novega. Organizacijski odbor izbranega mesta se lahko odloči, da v svoj program vključi tudi prizorišča v širšem regijskem zaledju. Na tak način lahko svet določeno kulturno življenje mesta umesti tudi v širši regijski kontekst. Primer, ko je tak pristop prinesel zmago, je nemško mesto Essen, ki bo prejel laskavi naslov kulturne prestolnice oziroma regije leta 2010. V svoj program so vključili kulturno in urbano dogajanje celotnega Porurja.
Iz urada murskosoboškega župana so že posredovali obvestilo, da se je nedavno zgodil sestanek županov vseh sedmih povabljenih mestih občin, na katerem pa ni bilo šrota, župana Celja. S to gesto je tudi dokončno poudaril, da Celje ni zainteresirano za skupno kandidaturo in bo nastopilo samostojno. Tako se je tekma med Ljubljano in vzhodno regijo, v katero je bilo prvotno vključeno tudi Celje, prelevila v troboj med Ljubljano, Celjem in vzhodno zvezo šestih mestnih občin. Za Mursko Soboto bi to lahko bil edinstven promocijski korak, ki bo najverjetneje prevzela tisti del izvedbe projekta, ki je zanjo tudi najbolj specifičen. Na samem vrhu seznama je nedvomno turizem v vseh svojih oblikah: mladinski turizem, termalni turizem v povezavi s kulturnimi vsebinami, gradnja arheološkega muzeja in tako imenovani dentalni turizem, ki se med prvimi v državi vzpostavlja prav v Prekmurju.
Nad idejo, da Murska Sobota sodeluje pri izpeljavi programov, so pričakovano navdušeni tudi predstavniki vseh pomembnejših kulturnih institucij. Direktor mladinskega kluba Dominik šteiner recimo pravi, da se bodo v primeru pridobitve statusa evropske kulturne prestolnice »končno začele povezovati sorodne mednarodne kulturne institucije, ki bodo s tako imenovanim pristopom »kroženja umetnikov« zagotavljale kvalitetnejše programe in sodelovanje«. Ker je v navadi, da pri oblikovanju celoletnih vsebin sodelujejo prav vse kulturne institucije v določenem mestu in se tako zagotovi čim bolj pestro dogajanje, je bilo podobno vprašanje zastavljeno tudi ostalim predstavnikom kulture: mestni knjižnici, Galeriji in arheološkemu muzeju v Murski Soboti. Vendar se je le malokomu zdelo smiselno izraziti svoje mnenje o načrtovani kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico. Iz Galerije so sicer poslali elektronsko pošto, vendar pa je vsebina povzemala bolj njihove načrte v prihodnjem letu kot pa pričakovan odgovor. Ostali dve instituciji sta zastavljena vprašanja ravnodušno spregledali. Kakorkoli že, leto 2012 je razmeroma daleč in pot do naziva evropske kulturne prestolnice oziroma regije je polna mučnih kompromisov med lokalno samopromocijo in splošnimi kulturnimi ideali. In mogoče bodo predstavniki lokalne kulture takrat že izkazovali nekoliko več angažiranosti, ko jim bo zastavljeno določeno vprašanje in namenjen javni prostor za artikulacijo svojih stališč.
Naj še dodamo, da je danes potekalo srečanje župana Antona štihca s predstavniki strokovne javnosti in predstavniki medijev na temo kandidature Mestne občine Murska Sobota.
