Reka Mura bo z Dravo in Donavo leta 2013 postala del prvega, približno 700 kilometrskega čezmejnega rečnega rezervata, ki bo povezoval pet držav.
Mednarodna delovna skupina in koordinacija odbora za ustanovitev Unescovega čezmejnega biosfernega rezerveta Mura – Drava – Donava se je s predstavniki nevladnih organizacij iz držav ob porečju omenjenih evropskih tokov odločila za ustanovitev prvega tovrstnega rezervata, ki bo leta 20123 povezoval pet držav. O energetskih posegih na reki Muri in gradnji hidroelektrarn udeleženci niso spregovorili, rezervat pa bi se na slovenski strani priključil trem biosfernim rezervatom pod okriljem Unesca, Julijskim Alpam, Krasu in območju Kozjanskega.
Striktneje glede posegov v rezervat
Predstavniki nevladnih organizacij iz Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Srbije so z omenjeno delovno skupino na srečanju v madžarski prestolnici dogovorili glede ustanovitve prvega tovrstnega rezervata že v spomladanskih mesecih, na nedavnem srečanju pa se je deklaracija o nameri za ustanovitev pričela realizirati. Tako bo del Pokrajine ob Muri sovpadal v največji evropski rečni rezervat, s čimer bodo po podatkih nevladnih organizacij striktnejša pravila glede turizma, posegov ter gradnje na zaščitenem območju.
Pospešeno proti rečnemu rezervatu
Mednarodna organizacija WWF (World Wildlife Found) je v sodelovanju s člani Unesca predstavila namero o ustanovitvi biosferičnega rezervata. “Konferenca je potekala uspešno. WWF je prepričan, da bo postopek v petih državah glede zaščite biotske raznovrstnosti ob Muri, Dravi in Donavi pospešeno realiziran,” je po končani konferenci zapisal mednarodni strokovnjak za sladkovodne vire v Avstriji ter član WWF, Arno Mohl.
Hrvati bi regulirali strugo Donave
Cilj največjega evropskega rezervata naj bi bilo ohranjanje in obnavljanje naravnega življenskega okolja ob porečjih, na področju turizma pa se bodo osredotočili k mehkemu razvoju. Udeleženci so se navkljub pozitivno usmerjenim nameram obregnili ob hrvaške načrte o 53 kilometrski regulaciji struge pred mejo s Srbijo. “Poseg bi vplival na naravni tok Donave, s čimer bi bila ogroženo srce biosferičnega rezervata, naravnega parka Kopački Rit in srbskega naravnega rezervata Gornje Podunavlje,” so zapisali na strani WWF. Petnajst članov omenjenega odbora je kot naslednji korak napram ustanovitvi naravnega rezervata napotilo Avstrijo, Slovenijo in Srbijo k sestavi in prijavi vloge na Unesco.
