»Do sedaj zadolževanje ni bilo kritično, tudi sicer pa mi zadolževanje ne zdi velik problem, dokler imamo na drugi strani prihodke, ki so koliko toliko sigurni. Zadolževanje zmeraj predstavlja neko investicijo za prihodnost, če pa na drugi strani ni prihodkov, kar se je v zadnjih letih dogajalo, saj se ni prodalo nič oziroma le malo tega, kar je bilo predvidenega v proračunu,« pravi dr. Andrej Horvat iz SD. K temu dodaja zadnjo neuspešno dražbo zemljišč v Severno obrtno-industrijski coni, ki je po njegovem mnenju pokazala, da so časi dobrih krav mimo in ki jih Murska Sobota ni izkoristila.
Tudi v boljših časih bo potrebno živeti
V svetniški skupini LDS menijo, da zadolževanje v konkretnem primeru ni potrebno, razen za kakšen konkreten projekt, ki je izdatno sofinanciran z evropskih ali državnih sredstev. »Zadolženost občine zaenkrat res ni kritična in prav je tako. Zavedati se je potrebno, da je zadolževanje sedaj zgodovinsko poceni, kar se bo seveda za kakšno leto precej spremenilo in takrat bodo kazalci popolnoma drugačni. Vsak, ki ima najet kakšen dolgoročni kredit dobro ve, kako spremenljive so anuitete kreditov. In tudi takrat, ko bodo anuitete bistveno višje, gospodarstvo pa v pričakovani stagnaciji, bo potrebno v tej občini živeti in marsikaj postoriti,« pravi Marjan Gujt iz LDS. Po njegovem mnenju je zato še kako pomembno si pustiti nekaj kreditnega potenciala, poleg tega pa zadolževanje na 10 ali 15 let pomeni obremenitev generacij, ki prihajajo za nami, zato moramo biti pri tem zelo previdni.
Nenujne investicije začasno zamrzniti
»Bolj kot sama višina zadolževanja nas v svetniški skupini SDS skrbijo investicije in projekti, ki se bodo s pomočjo zadolževanja izvajali. Zaradi tega dejstva ne gre primerjati obseg zadolževanja z drugimi občinami, saj so tam okoliščine in razlogi za zadolževanje lahko popolnoma drugačni,« pravi Marko Martinuzzi iz SDS-sa in dodaja, da bi bilo v njihovem primeru neodgovorno, če ne bi dokončali investicij, za katere so v večji meri že zagotovljena sredstva s strani Evropske unije oziroma tistih investicij, ki so že v teku in so primarnega pomena. »Financiranje investicij, ki niso nujne je potrebno začasno zamrznit, dokler se gospodarske razmere ne izboljšajo. Poleg brzdanja obsega zadolževanja je potrebno v predlogu proračuna zmanjšati tudi nekatere izdatke in teh je kar nekaj. Izvesti je potrebno ukrepe, s katerimi bomo v prihodnosti lahko pričakovali večji priliv iz naslova kapitalskih prihodkov,« še pravi Martinuzzi.
Aktivnosti skozi štiri leta mandata in ne le ob koncu
Kot pravi dr. Horvat se zgodba s proračunom ponavlja vsako leto. Na eni strani se predvidevajo velike investicije, na drugi strani pa prihodki, saj se vedno sprejema nekako izravnani proračun, težava pa nastane, ko se pričakovanih prihodkov ne dobi. Sam omenja težavo z gasilsko lestvijo, ki lani ni prišla v proračun, opaža pa že volilne aktivnosti. »Prihaja volilno leto in po celi Sloveniji imamo, ne samo v soboški občini, en kup gradbišč. Sam sem v zadnjem času veliko v Ljubljani in tukajšnji župan je mesto zagradil fantastično, naš župan pa zdaj dela nekaj podobnega. Sam bi si želel, da bi se to dogajalo skozi vsa štiri leta mandata in ne le ob koncu mandata,« pravi dr. Horvat.
Poceni predvolilni trik
Tudi Gujt je mnenja, da je proračun za leto 2010 predvolilni, toda politika ne sme zamegliti oči in potrebno se je gospodarno v skladu z možnostmi. »Tega se mora zavedati tudi župan, čeprav se krčevito bori za nov mandat. Pri pripravi proračuna bi bilo modro pred objavo v medijih povprašati za mnenje tudi tiste, ki bodo proračun sprejemali - torej svetnike. Ker pa se s svetniki komunicira preko medijev, kjer se tudi širi edino prava in zveličavna resnica, pride do nepotrebnih težav,« pravi Gujt. Svetniška skupina LDS meni, da je potrebno izvajati predvsem tiste investicije, kjer je zagotovljen visok delež sofinanciranja s strani države oziroma drugih neobčinskih sredstev, končni izbor pa mora opraviti župan, saj je to njegova naloga. »Vsakomur je jasno, da je navajanje nerealnih investicij v predlogu proračuna, in posledično javno pozivanje svetnikov k predlogom za črtanje posameznih investicij, poceni predvolilni trik, ki ne prinaša dodane vrednosti k blaginji naših občank in občanov,« še pravi Gujt.
SDS pripravljen sodelovati pri pripravi proračuna
Martinuzzi pravi, da se bo svetniška skupina SDS v kolikor jih bo župan povabil k sodelovanju pri pripravi proračuna, z veseljem odzvala in podala konkretne predloge, kar do zdaj ni bila praksa. »Sklicevanje tako imenovane politične koordinacije dan pred sejo mestnega sveta pa vsekakor ni resna namera župana, da si želi aktivnega in plodnega sodelovanja. Zavedati se moramo, da lahko le z vzajemnim in konstruktivnim sodelovanjem sprejemamo odločitve, ki bodo pripomogle k boljšemu življenju prebivalcev Murske Sobote in zmanjšale vedno večji razvojni zaostanek za ostalimi občinami,« meni Martinuzzi.
PREBERITE TUDI: Štihec: Zadolženost občine ni kritična
