Madžari so kot izjemno narodno vrednosto priznali - pozor - pomursko zaseko.
Pomurska zaseka je bila v torek sprejeta v zakladnico madžarskih vrednot, ob tem pa je dobila naziv izjemna narodna vrednota.
Dokumentacijo za sprejetje pomurske zaseke v zakladnico madžarskih vrednost sta pripravila Maria Kepéné Bihar in višji kustos Galerije Muzeja Lendava Zoltan Lendvai Kepe.
Koordinatorka projekta je bila Enikő Balaskó, predlagateljica pa Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost.
Z odločitvijo Odbora Hungarikum je v torek, 13. decembra, zaseka (ob Hetiški ljudski noši) postala druga kulturna dediščina pomurskih Madžarov z nazivom izjemna madžarska nacionalna vrednota.
Priprava prekmurske zaseke danes nekoliko drugačna kot nekoč
Izmed več kot 12 tisoč registriranih madžarskih krajevnih kulturnih vrednot jih je doslej 85 pridobilo naziv Hungarikum, 148 pa naziv izjemna madžarska nacionalna vrednota.
»Čisto oziroma brezmesno svinjsko slanino kuhamo v vodi brez soli in začimb, dokler se ne omehča oziroma jo lahko prebodemo. Preko noči jo pustimo na hladnem, da se ohladi in otrdi. Nato ji odstranimo kožo in koščke mesa ter jo narežemo na kocke ali trakove. Nekoč so jo zmečkali z lesenim tolkačem, danes pa jo zmeljemo z mesoreznico.
Zmleto slanino zberemo v veliko posodo, jo solimo in temeljito pregnetemo. Zaseko so nekoč hranili v lesenih posodah oziroma tünkah, od začetka 20. stoletja pa tudi v emajliranih čebrih.
V čebru z zaseko se hrani pečeno svinjsko meso oziroma meso iz tünke. V primeru zaseke in mesa iz tünke gre za arhaičen način konzerviranja svinjskega mesa in slanine, značilnega za srednjeevropski prostor med Dravo in Blatnim jezerom,« je za Lendavainfo ob tem zapisal Kepe Lendvai.
