Letos prvič v Pomurju: Licitacija vrednejših sortimentov lesa

Tradicionalno ena izmed največjih licitacij lesa v Sloveniji oziroma v tem delu Evrope poteka v Slovenj Gradcu, letos pa so se odločili za izvedbo podobne licitacije tudi v Gornji Radgoni. 

Glavni organizator dogodka je Stanislav Rojko, direktor Gozdarstva Gornja Radgona, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Pomurskim sejmom.

Kot nam je pojasnil Rojko, bodo veseli, če bodo lastniki gozdov iz vzhodne Slovenije tak način prodaje prepoznali kot dobro priložnost in hkrati znižali ogljični odtis. Njihova želja in ambicija je delati lokalno na območju vzhodne Slovenije ter tak način prodaje lesa približati našim lastnikom gozdov.

V Pomurju in nasploh na vzhodu Slovenije raste vrstno pester in najvrednejši les v Sloveniji. Pri tem je ključno, da je les izjemne kakovosti ali da in s posebnimi lastnostmi (oblika, barva ali redka drevesna vrsta), najde pot do kupca, lastnik pa dobi za tak les pravo tržno ceno.

Hlodi lahko dosežejo visoke cene

Licitacija pomeni neposredno prodajo hlodov iglavcev in listavcev najvišje kakovosti, ki so namenjeni proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Za licitacije je značilno, da se na njih zberejo kupci, ki iščejo točno določeno kakovost lesa in so zanjo pripravljeni plačati več kot odkupovalci. Tako lahko en izjemen hlod lahko lastniku prinese večji prihodek kot celoletna sečnja.

Cene lesa, ki se dosežejo, so navadno višje kot pri neposredni prodaji odkupovalcem, so pa odvisne od letnih tržnih razmer in jih ni mogoče napovedati vnaprej.

Posamezni hlodi lahko dosežejo ceno tudi po več tisoč evrov. Tako je lansko leto hrast dob na licitaciji v Slovenj Gradcu dosegel ceno preko 700 evrov za kubični meter hlodov.

Prodaja na licitaciji ima mnoge prednosti

»Les, prodan na licitaciji dobi torej tisti, ki ponudi največ. Ponudba se vedno nanaša na posamezni kos lesa, tako da specializirani kupci ravno pri takem načinu prodaje pridejo do lesa, ki ga lahko v poznejši obdelavi in predelavi čim bolje ovrednotijo, kar posledično pomeni, da zanj ponudijo tudi primerno ceno. 

Drugače povedano, les dobi tisti, ki iz točno določenega kosa lesa natančno ve za kak izdelek les kupuje. To kot že rečeno, pri neposrednih odkupih ni mogoče. Ravno zato je tak način prodaje namenjen vrednejšem lesu ali lesu posebnih debelin ali oblik, kot tudi hlodom redkeje zastopanih drevesnih vrst,« je pojasnil Rojko.

Kaj morajo vedeti zainteresirani prodajalci?

Ključno je, da lastniki lesa vedo, da se njihov les proda po načinu zbiranja najvišje ponudbe. Ob tem je izjemnega pomena tudi to, da lastniki pred sečnjo dobijo odločbo za posek lesa od javne gozdarske službe (Zavoda za gozdove), ki skladno s predpisi odobri posek lesa, ki je v gozdu sečno zrel.

To pomeni, da se na trgu najde zgolj les v okviru načrtovanih posekov lesa. V primeru, da gre za les posekan izven gozda, pa javna gozdarska služba na zaprosilo lastnika lesa, izda ustrezno potrdilo o izvoru tega lesa (na primer hloda oreha). 

Organizatorju licitacije tako lastniki posredujejo tudi dokazilo o izvoru lesa (ustrezna odločba za posek ali potrdilo o izvoru lesa izven gozda). To je tudi garancija kupcem, da je les na licitaciji znanega porekla. 

Sam dovoz lesa in celotne podrobnosti o načinu prevzema lesa, njegovi izmeri in kvaliteti, dobijo lastniki gozda od organizatorja licitacije ob prevzemu lesa. Dovoz hlodovine naj bi trajal do 4. februarja, vse pa naj bi se zaključilo do zadnjega februarja.

Radgonski organizatorji bodo več informacij o licitaciji sporočili v prihodnjih dneh.