Sistematizacija državnih proslav, sprejeta v začetku leta, določa, da bomo praznik priključitve prekmurskih Slovencev k matični domovini slavili komaj leta 2014.
Vlada je 14. januarja letos sprejela sklep o dolgoročni sistematizaciji državnih proslav za leto 2010. Teh naj bi bilo po evropskih merilih veliko preveč, saj v večini evropskih držav prirejajo državne proslave največ štirikrat letno.
Doslej osem državnih proslav na leto
Med državne praznike v Republiki Sloveniji se štejejo 1. in 2. januar (novo leto), 8. februar, (Prešernov dan, slovenski kulturni praznik), 27. april (dan upora proti okupatorju), 1. in 2. maj (praznik dela), 25. junij (dan državnosti), 17. avgust (združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), 15. september ( vrnitev Primorske k matični domovini), 1. november (dan spomina na mrtve), 23. november (dan Rudolfa Maistra), 26. december (dan samostojnosti in enotnosti), pri čemer so dela prosti dnevi tudi velikonočna nedelja in ponedeljek (velika noč), binkoštna nedelja (binkošti), 15. avgust (Marijino vnebozetje), 31. oktober (dan reformacije) in 25. december (božič). Za osem odebeljenih praznikov oz. dela prostih dni so bile v zadnjih letih prirejene državne proslave.
Pet osrednjih državnih praznikov se še naprej slavi vsako leto
Med državne praznike, za katere se je vlada odločila, da jih z državnimi proslavami oz.slavnostnimi sejami DZ slavi vsako leto, so slovenski kulturni praznik, dan upora proti okopatorju, dan državnosti, dan reformacije ter dan samostojnosti in enotnosti. Vnitev Primorske k matični domovini, dan Rudolfa Maistra in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom na vsakih pet let.
Proslava Prekmurju ponovno komaj leta 2014
Državna proslava ob vrnitvi Primorske k matični domovini se priredi ob vsaki 5. obletnici mirovne pogodbe z Italijo, ta je bila leta 1947, zato bo naslednja proslava leta 2012, nato 2017 ... Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra se priredi ob 5. obletnici dogodkov leta 1918. Državna proslava združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bo prav tako prirejala ob peti obletnici dogodkov leta 1919, zato bo naslednja proslava komaj leta 2014.
Krčenje proračuna za prekmursko proslavo je politična neumnost
Da je krčenje proračuna na račun državnih proslav politična neumnost, je julija lani za Sobotainfo opozoril Feri Lainšček: "To je tako, kot če bi rekli, da ne bomo uporabljali zastave zato, ker je blago predrago in bi lahko s tega blaga revežem zašili hlače. Tako dolgo smo si želeli to proslavo, potem pa bi jo v navednicah povedano razdelili revežem."
Utrinki z lanske proslave
Videoizjava Majde Širca po lanskoletni proslavi
Videoizjava Ferija Lainščka
Videoizjava Vlada Kreslina
Videoizjava Lada Bizovičarja
Ozadje praznovanja praznika
Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru avstro-ogrske monarhije, je po njenem razpadu po odločitvi pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker pa je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev - Porabski Slovenci - ostal pod Madžarsko. Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju.
Do letos pa so se zvrstile štiri državne proslave v počastitev prazniku, prva je bila v Beltincih, naslednja v Murski Soboti, tretja na Gradu na Goričkem, lani pa se je slovesnost ponovno preselila v Beltince. Letos lahko pričakujemo zgolj več manjših proslav na občinskih ravneh.
Preberite tudi:
Krčenje proračuna za prekmursko proslavo je politična neumnost
Danes v Beltincih državna proslava ob priključitvi Prekmurja
Video: Izjave Kreslina, Bizovičarja, Širce in Lainščka
Pomurski dnevnik: Ukinitev proslave ob priključitvi Prekmurja?
