Smo dovolj drzni, da bi imeli ob stoti obletnici Murske Republike spisano slovnico sodobnega prekmurskega jezika? Imamo dovolj ponosa, da ob 250. obletnici izdaje Küzmičevega prevoda Biblije, prekmurščina zopet postane polnokrvni jezik in ne le narečje?

To sta le dve vprašanji s katerima se poigrava Rolando Benjamin Vaz Ferreira, ki smo ga pred časom povprašali, če razmišlja o tem, da bi se podal v bitko za županski stolček. Takrat nam je predstavil zanimive in sveže ideje, ena takšnih, ki ni vezana na politiko, pa je povezana s prekmurščino.

Že v šoli se je poigraval z mislijo, ki se je bržkone utrnila mnogim do zdaj.

"Ko so nas v šoli silili s širokim ô-jem, sem si razbijal glavo z vprašanjem, zakaj se mi moramo naučiti izgovorjave gôra, medtem ko se Ljubljančanom ni treba naučiti recimo izgovorjave priimkov Vöröš ali Türk. To me je začelo še bolj motiti, ko je bil Türk predsednik. Nihče ne more trditi, da je razlika med gôra in góra večja kot med Türk in Tirk," pove uvodoma.

S tovrstnimi vprašanji in "manjvrednostjo" prekmurščine si je dolgo časa razbijal glavo, da želi nekaj ukreniti v tej smeri, pa je spoznal proti koncu študija prevajalstva.

"Prišel je čas za pisanje diplomske naloge in razmišljal sem, česa bi se lotil. Lahko bi zagrizel v klasične teme, a zakaj? Od tega ne bi nihče imel ničesar. Zato sem se raje lotil nečesa, na kar sem lahko ponosen. Naredil sem analizo razumevanja Küzmičevega prevoda Biblije v prekmurščino. Rezultati so bili porazni. Prekmurščina je do danes že izredno razvodenela".
 

Prekmurščina potrebuje novo, opisno slovnico

K vsemu skupaj ga je spodbudilo tudi to, da bo naslednje leto stota obletnica Murske Republike.

"Skratka, prekmurščina, ki ne le, da ima večstoletno knjižno tradicijo in sta jo že v 19. stoletju postavljali za zgled čiste arhaične slovenščine dve za slovenščino bojda razmeroma pomembni osebi, je dandanes ponižana na nivo narečja slovenščine, torej jezika, ki je od nje, po besedah omenjenih, mlajši," pravi Ferreira, ki je z omenjenim osebama ciljal na Jerneja Kopitarja in Matijo Čopa.

Ob tem pa dodaja naslednje.

"Pa da ne bo pomote, ne moti me, da ima Slovenija svoj esperanto, slovenščino. Menim pa, da je edino pravično, da se tudi prekmurski jezik prizna kot to kar je, torej polnokrvni jezik s svojo zgodovino, ki ga je treba ohranjati kot neprecenljivo zgodovinsko dediščino".

Kateri so torej koraki, ki bi bili potrebni za to, da se nekaj v tej smeri dejansko premakne. Naš sogovornik je omenil dva. Prvi je ta, da prekmurščina potrebuje novo, opisno slovnico. Ta bi namreč po njegovih besedah morala opisati in ne predpisati obstoječo prekmurščino, nato pa se mora ta razvijati hkrati z jezikom.

"Prepričan sem, da če vsaka prekmurska družina, ki je ponosna na svoj jezik in si to lahko privošči, donira zgolj en evro, lahko zberemo dovolj, da financiramo tak projekt. S kombinacijo nekaj jezikoslovcev, študentov jezikoslovja, ki projekt vodijo in organizirajo. S pomočjo javnosti pri zbiranju jezikovnega gradiva, 'ni vrag', da zadeve ne bi izpeljali".
 

Foto: arhiv fotolens.si
Foto: arhiv fotolens.si

Prekmurščina kot regionalni jezik, ne le narečje

Druga pot pa seveda vodi preko pravnega sistema. Pri tem izpostavi Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, kjer je zapisano: 

"Države članice Sveta Evrope, podpisnice te listine,

[...]

upoštevajo, da varstvo zgodovinskih regionalnih ali manjšinskih jezikov v Evropi, med katerimi so nekateri v nevarnosti, da bodo sčasoma izumrli, prispeva k ohranitvi in razvoju evropskega kulturnega bogastva ter tradicij;

upoštevajo, da je pravica do uporabe regionalnega ali manjšinskega jezika v zasebnem in javnem življenju neodtujljiva pravica v skladu z načeli, vsebovanimi v Mednarodnem paktu Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ter v duhu Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

[...]"

To je torej osnova, pravi. Po njegovem mnenju je sedaj potrebno Ljubljano prepričati le, da je prekmurščina regionalni jezik in ne zgolj narečje.

"Skratka, cilj je, da sestavimo in v Parlament podamo predlog zakona, s katerim bo prekmurščina klasificirana kot regionalni jezik v skladu z omenjeno listino. To ne pomeni, da bo prekmurščina nadomestila slovenščino, niti da bo postala uradni jezik, čeprav se slednjega ne bi branil. Gre predvsem za 8. člen, natančneje o delu, ki določa nudenje možnosti neobveznega pouka regionalnega jezika, in za 12. člen, ki govori o spodbujanju kulturnih dejavnosti in ustanov," razlaga.

Le 5000 podpisov, toda zakon sprejema državni zbor

Predlog zakona zahteva 5000 podpisov. Prekmurje ima torej več kot dovolj ljudi, da tak predlog pride v roke poslancem. Toda tukaj se zadeve seveda ne ustavijo. Zakon mora namreč sprejeti državni zbor, prav tako bi ob tem bilo najbrž potrebno tudi predlagati spremembo Ustave. Kakšna je možnost za to, pa je povsem druga stvar.

Vsekakor bi lahko dejali, da gre za zanimivo pobudo, če bodo kakšna dejanja v tej smeri dejansko stekla, pa bo pokazala prihodnost. 

S spleta

Komentarji (95)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
P. (nepreverjen)

Že dugo časa na faceboki obstaja skupina Prekmurski slovar in skupina Műrski guč. Cil téj dvéj skupin je da se pogűčavlemo v Prekmurščini, tűdik v Slovenščini o starih besedaj, običajih, abecedi itd. Skupina Műrski guč ide malo globše, v razvoj oziroma zapis Prekmurske slovnice. Dejstvo pa je samo eno Prekmurščina je nej narečje , liki je gezik. Namen je da se Prekmurščina ohrani kot gezik in se jo vpiše v seznam Evropskih jezikov. Bojmo ponosni na tou ka smo Prekmurci, pa či glij nas prepričavlejo in nas delajo za menjevredne.

Zavedni (nepreverjen)

Mlajše na igrišč pa družbo- vkraj vkraj od računalnikov - naš male drugoga ne dela ko špreha pa englešira- tude z šolskime pajdaše da so z drugome na splete. Žau realnost.

Prejkmurščeno so izoblikovale naše predniki, iz skupnoga indo evropskoga pradavnoga jezika.
Gerna9nske in slovenski jezik-narod je biu edeny in skoze tisoče lejt se vsok po svoje izoblikoval. Što ne čuva in spoštuje prednikov nej vrejden ....
Prvo kag prvo pokazate svojo narodnost.

Poglednite kag so( lažnim madžarom štere so zatajile slovenstvo- ) zagriženost na prse si zapnejo tisto ukooatorsko zastavo z štero so ubijali poštene zavedne slovence.

Marsikatera ustanova na madžarskem, budenpešte nosi ime prekmurskega rojaka- a žal morami razumet takratno situacijo-pa tude gnes panetne lidij prekmurska zemlja gor raney somo moramo bite ponosne.

In reply to by P. (nepreverjen)

Zavedni (nepreverjen)

A ti veš kaj pomeni autohton.

In kaj autohtoni madžari- i kaj ko nekdo IZDA.. svojo kri .,mater prednike, za emo požrtijo po proslavi.- sebi raje v gkavi minus daj.

In reply to by Zavedni (nepreverjen)

Zavedni (nepreverjen)

ČE. NEBE. BILIJ. NOŠE. PREDNEKE
" NACIONAL PARIOTE"

BE TUDI MIJ BELIJ LAŽNE MADŽRE IZDAJALCE SVOJE SLOVEN-SKE KRVI INDO EVROPSKO SLOVENSKE DNK R1A

Ohranet kulturo in pa narečje kag lokalni gezek vsekakor, ka več pa ne prijde v poštev.
Ka bi bilau v nemčeje če be vsakšneh stau gezaro lujde melo svoj uradne jezik.
Moje mnenje - nevejn mogauče se mautem.

In reply to by P. (nepreverjen)

werwerw (nepreverjen)

Dokeč de se slovenski okupator do nas, Prejkmurcof obnašao okupatorsko, arogantno pa zaničevalno, nede s toga nika. Izroupali so nan domovino, saki fkradnjeni pejnez ponikne k nekšomi slovenci, oni se pa do nas obnašajo, kak če oni nebi lujknje v rijti meli. Sicer pa saka čast, sicer rejdkin slovencon, šteri so poštenjaki pa lidgej na mesti!

werwerw (nepreverjen)

Pa se ešče zaj pijtan zakoj se je niti en naš posranec, niti en naš akademik nej gor postavo, da so slovenci zapovedali ka je mamika Micka, štera je že 85 lejt z Marjanec, zaj nainouk iz Martjancev????
Ges osebno takše popačenke ne nucan, pa je nemo nuco, mi je praf ogabno, da tou naš npr. Beno Horvat tak z veseljon povdarja....

In reply to by werwerw (nepreverjen)

Vajz (nepreverjen)

Vaj, tou san tüdi ges alergičen. Tüdi Sobotainfo je nej nika boukša v toj smeri, ešče üjše so Sobočke novive . Edijni, šteri se sklanjanja prekmurski krajof dosledno držij je Murski val, zaidnouk. Tak so že smeli lidij, ka mijslijo, ka je nepravilno, či povejo ka so z Martjanec, v bistvi pa je nepravilno (sicer dopustno) iz Martjancev.

In reply to by werwerw (nepreverjen)

Cuzek (nepreverjen)

Zadnji borec za Prekmurski jezik, je bül Klekl starejši. Katoliški duhovnik v penziji. Te se je do zadnjega, do 1940 trgo ka bi prekmurski jezik se v šolaj včili. V svojiji Novinaj je zadnji članek napiso v prekmurščini v ton leti.

1940 prek zemejo Novine mlajši, šolani v Lublani in od te dale je vse v slovenščini. Ka te mlajši razmeli v koj se zaletavlate. Prekmurščina je sigdar bila in sikdar de z božjo besedo povezana. Klekl je rad pravo "vera in lübav do materinoga jezika". To ide vküp - eno brez drugoga nejde. E, to pa z rdečo zvezdo nejde vküp. Po 1945 je vse hitro v pevnico šlo ka je bilo političnoga pisanoga v prekmurščini. Autonomija, antikomunizem, vera. In od tec ide naša živa pogovorna prekmuršina.

In to de problem. Že več lidi - tuj od indri je na konce gor prišlo ka je nova rdeča oblast, vse ka je naj dišalo pa rdeči "diktaturi proletariata" prej ali slej zatrla. Greenberg - ameriški znanstvenik je čul praviti od uradnikov od indri, ka je prekmurščina preveč povezana z duhovščino in ka to v naprednij družbaj nikak prav ne pride. Tak piše v svojij esejaj.

Ge začnoti? Recimo pri prevodi Pavlove slovnice "Vend nyelvtan". Pa pri ton ka prekmurščina dobi svojo kodo, tak kak kajkavščina. Tak bi lejko kaj penez z EU dobili. Pa ja ovin v Lublani stumbati ka nej trebej seposedi notri srbski "J" rivati.

Tisti ka ščete več znati pa napraviti:

Prekmurje in prekmurščina
http://www.anali-pazu.si/sites/default/files/Separat_Josipovic.pdf

PAVLOVA PREKMURSKA SLOVENSKA SLOVNICA/VEND NYELVTAN MED JANEŽIČ-SKETOVO IN BREZNIKOVO NORMO
http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/11/34_1-Jesensek-M.pdf

Koda kajkavščina:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kajkav%C5%A1%C4%8Dina
Koda: kjv
http://www-01.sil.org/iso639-3/documentation.asp?id=kjv

Cuzek (nepreverjen)

Gospod Benjamin.
Drugo leto je rejsan obletnica rdeče republike in kak vö vidi de lekar svetek ob 100 letnici priključitve k matici, pa velko komunistično rajanje, nej pa tou zakoj se je te šlo,
Tuj prekmuščina se ne začne z protestanti pri nas. Tak kak se je v nemških deželah dogajalo...

Pisano besedi v našoj jeziki sta k nan prinesla sv, Ciril in Metod, katoliškiva duhovnika.

Citat:

"Namreč, delovanje Cirila in Metoda v Spodnji Panoniji in na Moravskem je povzročilo nastanek posebnega črkopisa, glagolice, s katero so bili zapisovani slovanski prevodi svetopisemskih del.

Prav delovanje obeh apostolov oz. misijonarjev je že v 9. stoletju izzvalo nasprotovanje »zahodnih« škofov, zlasti salzburškega (solnograškega), kar je pripeljalo do nastanka nekakšnega spodnje panonskega versko jezikovnega hibrida. Po eni strani so bile cerkvene knjige prevajane v ljudski, panonskoslovenski jezik ter pisane v glagolici, po drugi strani pa je bil grško bizantinski cerkveni obred preveden v rimsko latinskega (npr. Grivec, 1938, 82; 108; 144). To pa pomeni, da je tradicijo slovenskega
pismenstva treba dopolniti s še starejšimi glagolskimi pismi iz ciril-metodovske panonskoslovenske tradicije 9. stoletja, ki jim moremo preko razširjenih kajkavskih elementov glagoljaške tradicije slediti vse do 15. stoletja"

vir: http://www.anali-pazu.si/sites/default/files/Separat_Josipovic.pdf

BenjaminFerreira

Nej trbej gospoud - Beno je v redi :)

Ja, znan, ka se ne zača s protestanti, in meni je izrazito seeno, kakše farbe je bijla štera republika in ka je Nouvi zakon dejansko Biblija. Tak san ateist.

Meni je važno, ka de 100 lejt, odkeč je Prekmurje povleklo fküper, čigli so bile možnosti za uspeh praktično nula, in 250 lejt, odkeč je prekmurščina dokazala, ka lejko z njou zapijšemo tüj tak kompleksno besedilo, kak je Biblija. Tou je vse. Samo bi rad, ka za obletnico pa najdemo telko hrbtenice, ka bar 10% toga ponovimo :)

In reply to by Cuzek (nepreverjen)

Vajz (nepreverjen)

Cuzek. Cejla tvoja (navidezna?) strokovna podkovanost zvodenij, kda začneš z antikomunizmon pa z rdečimi. Fčasik je na kilometer opazno, ka je tvoj pristop ideološki, torej pristranski pa na te način dvomljijve vrejdnosti. Nej s(m)o fsi kristjani antikomunisti, cilou bi pravo, ka si PRAVI kristjan kaj takšnoga nemre privouščiti.... Kunec kuncof je büu Kristoš prvi znani komunist - in tou v pravon pomeni besede, nej partijec.....

In reply to by Cuzek (nepreverjen)

čarnobejli (nepreverjen)

Absolutno podperan ali postavlan naslednje pijtanje za razpravo: tude prekmurščina je nej samo ena! Kera de knjižna ?
GES ali JES ?

ps. sobotainfo - lejko bi začnoli pre sebi. Kda odgovorin na vprašanje kakšne barve je sonce kak ŽUTO, mi napijše ka je odgovor napačen

slvkos (nepreverjen)

MADŽQ

In reply to by čarnobejli (nepreverjen)

P. (nepreverjen)

Malo se izobrazi in ptem piši.

In reply to by slvkos (nepreverjen)

P. (nepreverjen)

Ne obstaja samo ges ali jes ostaja tudi dža.dža san šou. Kar pa bo knjižno je pa stvar dogovora.
Lahko tudi vse tri varijante.

In reply to by čarnobejli (nepreverjen)

BenjaminFerreira

Če se mene pijta, je knjižna kerakoli varianta. Prekmurščina je prekmurščina zatou, ka jo prepoznamo kak prekmurščino, nej zatou, ka se nešče negi odlouče, ka pou lidi svojoga gezika ne vej gučate. Zatou pa opisna slovnica - opiše vse dialekte prekmurskoga jezika in s ten jezik san, nej pa predpiše.

In reply to by čarnobejli (nepreverjen)

Vajz (nepreverjen)

E vidiš, žijvi dokaz, ka je prekmurščina gezik. Zatou ka ma svoje dijalekte. Tista varijanta z jes, z dža, madža ipd so že dijalekti....

In reply to by čarnobejli (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Kaj vi to sanjate ? Takšen človek bi rad veliko občino vodil ? Lahko še kaj bolj čudnega najdete ? Nehajte ! Slovenci se vam smejijo. POLNI SEBE ?????!!!!

P. (nepreverjen)

Slovenci kot si ti , poln samega sebe in svojega vsiljenega prav.

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Kaj si res inteligentno na takšnem nizkem nivoju, da ne vidiš, da novinar SK vsiljuje svojega kandidata za župana MOMS - tokrat preko jezika. In, naivneži, kot si ti, nasedete . Zadnjič ga je vsiljeval kot super računalniškega programerja. Kaj bo tretjič ? Volilna bitka se je začela.

In reply to by P. (nepreverjen)

BenjaminFerreira

V bistvi bi takši človek rad prekmurščino postavo za jezik, kar je, Prekmurji pa zdigno malo standard, kar ne bi škodilo. Tou so prioritete, nej županovanje. Biti župan je samo način, kak ležej prvo dvoje izveste in ker je voljena funkcija, do lidje tak ali tak podprli tistoga, ka de se jin zdel najbole vredi - nej te trbej skrbeti ;)

Se pa strinjan, ka se nan Slovenci smigejo. Zato pa smo tü, ge smo. Rejvna provinca z narečjon, kero je starejše od "svojoga" gezika =p

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Mladenič, v kratkem komentarju si vse povedal o sebi. Ti boš s prekmurščino Prekmurcem standard dvignil ??????????????? Še malo pa se ti bodo krave smejale. Danes še s slovenščino nikamor ne prideš, ti bi pa s prekmurščino šel v svet ?????? Ne delaj budale iz sebe.

In reply to by BenjaminFerreira

BenjaminFerreira

Razumem, kolega, da navijaš za svoje kandidate. Podpiram tvojo pravico do tega. Bi pa bilo lepo, da ne bi svojih zaključkov, ki očitno izhajajo iz nerazumevanja prekmurščine, predstavljal kot dejstev o meni. Evo, po slovensko na kratko:

Rad bi prekmurščino dvignil nazaj na raven jezika.

Rad bi Prekmurju dvignil standard.

To sta dve ločeni zadevi. Pristop za prvo je opisan v tem članku. Dve ideji za doseg druge sta opisani v prejšnjem članku.

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Nič ne navijam za svoje kandidate, ker jih nimam. Razen tebe sploh ne vem, kdo bo kandidiral. Za mene so tvoje ideje za dvig standarda Prekmurcev bluzenje. Prekmurci so občutljivi za svoj jezik, in ti misliš, da te bodo na tej podlagi izvolili za župana ? Jok, brate, nič ne bo iz tega ! Sobota je že pomešana z vsemi mogočimi narodi. Ni to neka mala vasica na severu Goričkega. Ne bodi užaljen, zapisal sem samo svoje mnenje. Ne želim pa imeti takšnega župana kot si ti. Do tega pa imam vso pravico, da bom na volitvah izvolil drugega.

In reply to by BenjaminFerreira

Vajz (nepreverjen)

Fsakšnoga človeka najprle ocejnimo prejk odnosa do lastnoga gezika. Šteri se sramüje lastnih korenin, je ničvrejdnež. Marsikumi je pa, nasprotno, materin gezik več vrejden kak krüj, eni so za materinščino cilou živlejnja davali. Tebi, tujec, je pa tou nepomembna tema ali cilou politična kampanja....

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

severjug (nepreverjen)

spet ti neumen človek

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Vem, da nisem najbolj pameten. A vseeno včasih kakšno resnico napišem. In ne dam se, da bi me kdo žejnega preko vode vozil.

In reply to by severjug (nepreverjen)

Borka... (nepreverjen)

Pa ti vseposede pod vsako jeb*no objavo nekaj tak spune glupoga dujnes ka mi na kozlanje ide kda samo prvi stavek presten tvojga po*ukanoga komentara. Pa vedno neka kontra pijses .

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

slvkos (nepreverjen)

malo se zamislite kam bi prišel otrok po osnovni šoli z perfektnim znanjem tipične prekmurščine -NIKAMOR-še bolj bi se omejili

P. (nepreverjen)

Ja kdo pa govori o odcepitvi, govori se o tem da se Prekmurščina ki je zraven Rezijanščine priznana kot jezik dobi v Sloveniji status priznane jezikovne manjšine.

Jezikovna manjšina je skupina oseb, katerih materni jezik ni uradni jezik države, kjer prebivajo. Lahko se torej zgodi, da jezik govori večina nekega kraja, a spada med manjšinske jezike, ker ni uradni jezik države, ki ji kraj pripada. Primer je lahko nemščina v Zgornjem Poadižju, kjer jo govori večina prebivalcev, a je manjšinski jezik v okviru Italije. Posebej je treba poudariti, da med jezikovne manjšine ne spadajo narečja in jeziki priseljencev.

Do nedavnega se je za te manjšine uporabljal izraz narodne ali etnične skupine, vendar se danes večinoma govori o jezikovnih manjšinah, pri čemer je velikokrat prav jezik najmočnejša (včasih celo edina) vez s tako imenovanim matičnim narodom, ki ima lahko drugačno zgodovino in navade ter predvsem drugo politično usmerjenost.

Moderno pojmovanje jezikovnih manjšin, ki ne sprejema dogme o njihovi politični nevarnosti, je privedlo do ugotovitve in priznanja številnih skupin, ki so bile še pred kratkim neznane širši javnosti. Toda po mnenju nekaterih izvedencev je prav to pojmovanje prava nevarnost za nekatere večje jezikovne skupine, na primer nemške ali italijanske, med katerimi si nekatera narečja prizadevajo za status jezika, kar bi jih vključilo v jezikovne manjšine.

Pravice jezikovnih manjšin

Razne države imajo različne odnose s svojimi manjšinami, ki so lahko priznane ali ne oziroma zaščitene ali ne. V totalitarnih državah se pojma prekrivata: če je manjšina priznana, je avtomatsko zaščitena, zato pa je priznanje ponekod težko dosegljivo. V demokratičnih državah je priznanje bolj enostavno doseči, zaščita pa zahteva svoj čas. To je v veliki meri odvisno od prevelikega števila samooklicanih manjšin, ki nimajo resnih pogojev za zaščito, a se potegujejo za določene privilegije, ki so povezani s statusom manjšine.

Evropska unija priznava manjšinskim jezikom med drugim sledeče pravice:

enakopravnost z večinskim jezikom v zasebnem in javnem okolju. To pomeni pravico do rabe jezika v občilih (radio, televizija, tisk), za javne razglase, prometne znake in krajevne napise.
enakopravnost z večinskim jezikom pri poučevanju v šolah zadevnega področja, kar pomeni pravico do šol s poukom v svojem jeziku.
raba manjšinskega jezika v občevanju z oblastmi in javnimi ustanovami, kar pomeni prisotnost dvojezičnih uslužbencev in prevajalcev.
študije in raziskave manjšinskega jezika v sklopu univerz, kar pomeni dodelitev državnih sredstev za štipendije in plače raziskovalcev.

V Evropi je poleg 23 uradnih jezikov več kot 60 drugih jezikov. Približno 50 milijonov oseb (14% prebivalstva) govori manjšinske jezike. Podatka odražata veliko jezikovno raznolikost Evrope, na kateri sloni njene kulture.

In reply to by slvkos (nepreverjen)

Domorodec (nepreverjen)

Potem smo tudi Prekmurci etnična manjšina v Sloveniji, če bi imeli prekmurščino kot jezikovno manjšino? Samo vprašam....

Malo bo treba v zgodovino, kaj prebrati in gojiti manj (samo)prepričanja, da se vse začenja šele z nami in našimi pobudami....

Dr. Marko Jesenšek, FF, Univerza v Mariboru:

Prekmurski jezik je bil nekoč knjižni

Dr. Marko Jesenšek razloži, da slovnica, ki jo je pripravi Avgust Pavel dokazuje, da je bil prekmurski jezik nekoč knjižni (od Temlina 1715 do poenotenja slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja, oz. še dlje do priključitve dela prekmurskega ozemlja matičnemu slovenskemu prostoru. Šlo je za knjižni jezik, za različico slovenskega jezika (ob središčnem kranjskem), ki se je v panonskem prostoru tako uspešno razvijal od prihoda Cirila in Metoda v Panonijo in se je uveljavil v protestantskih in katoliških tiskih, doživel svoj vrhunec v prvi polovici 19. stoletja in se potrdil tudi v leposlovju z vrhunskimi prevodi npr. madžarskih romantikov (npr. Potefija, Voresmartya in drugih ...). Imel je tudi svojo publicistiko (prvi časopis Prijatel, Novine, Marijin list, Kalendar, Dober pajdas ...). Slovniško izrazoslovje se je oblikovalo že v Košičevi madžarski slovnici in Kardoševih priročnikih, slovnico pa je napisal šele Pavel.

»Slovnica kaže, da je bil prekmurski jezik dobro razvit in funkcijsko popoln, usposobljen za najzahtevnejša jezikovna izražanja in ubesedovanja (prevod Svetega pisma in drugi cerkveni teksti, zgodovinska besedila, učbeniški sestav, publicistika, leposlovje, strokovni jezik ...). Objavljena slovnica je zanimiv dokument časa, v katerem je nastajala (od začetka 20. stoletja do leta 1942 /od Glasoslovja Cankove do rokopisa/) in pogled v čase, ko je bil prekmurski jezik knjižni (več ilustrativnega gradiva (primerov) iz starejših prekmurskih piscev. Slovnica kaže, da je bil prekmurski jezik v nekem obdobju razvoja ob osrednjeslovenskem kranjskem prav tako knjižni, oz. da smo imeli Slovenci dve knjižni različici (osrednjeslovensko kranjsko in vzhodnoslovensko prekmursko), ki sta se šele sredi 19. st. združili v enotni slovenski knjižni jezik. Pavlova slovnica je dokument tistega časa in kaže normo in predpis jezika, ki smo ga upravičeno imenovali za knjižnega. Raziskovalci zgodovine slovenskega knjižnega jezika dobivajo z objavo Pavlove slovnice prepotreben dokument, ki priča o razvitosti in obstoju prekmurskega knjižnega jezika.«

Toliko, samo za začetek...

In reply to by P. (nepreverjen)

BenjaminFerreira

No, po toj logiki lejko tüj slovenščino ukinemo pa tistih 5 vör na keden rajši angleščini, nemščini in/ali kitajščini namejnimo. Sicer pa nišče nešče zamenjati slovenščine. Samo ohraniti prekmurščino.

In reply to by slvkos (nepreverjen)

Vajz (nepreverjen)

Tipično razmišljanje hlapca. Z istin razlogon se marsišto gnes tüdi slovenščine sramüje...

In reply to by slvkos (nepreverjen)

Landini

Svet gre v globalo. Niti slovenščina, še manj pa prekmurščina, nimata prihodnosti in bosta v naslednjih 200 letih izumrla.

P. (nepreverjen)

Ja res je še posebej če de polno takih ki bodo križem rok sedeli in vzpodbujali uničenje materinščine, v našem primeru Prekmurščine.

In reply to by Landini

Landini

Ne živeti v utopiji.

In reply to by P. (nepreverjen)

Vajz (nepreverjen)

ne sodi po sebi. Či bi bilou po nameraj enih, nej prekmurščine nej slovenščine že davno ne bi bilou. Zatou pa smo tü eni, šteri se trüjdimo, ka do toga nede prišlo.

In reply to by Landini

sijo1972 (nepreverjen)

Popolnoma se strinjam, samo jezika bosta izginila že v 50 letih, malo poslušaj kak se mladi pogovarjajo med sabo s polovico tujk predvsem angleških besed in gda mi strokovnjaki slovenskega jezika objavijo novo besedo ka je Đakuzi pravilno slovensko brbotalnik pa tudi sam rajši uporabljam tujke - žal.

In reply to by Landini

Cuzek (nepreverjen)

Še to... tisti šteri te za drugo leto razne teze pisali in se po prsaj mlatili, pa majce doj trgali, tak kak na grobaj nekda sveta židovge, si rejsan rejsan dobro prečtite razsikave na temo prekmurščine. Namre rade se ide v to kak brez protestantizma nebi bilo prekmuščine. Ka ne zaiden koma bole...

V rejsan temeljiti raziskavi na podlagi popisnih podatkov iz 1991 (nej 1919!!), se je prišlo gor do "presenetljivih ugotovitev". Josipovič (http://www.anali-pazu.si/sites/default/files/Separat_Josipovic.pdf)

"...Osnovna hipoteza raziskave je bila, da je bil ključni dejavnik za odločanje prebivalstva v Prekmurju za navedbo prekmurščine kot pogovornega jezika v družini in okolju protestantska veroizpoved..."

no v glavnon to se neje potrdilo:

Zaključek:
"Kakorkoli že obračamo, lahko zaključimo, da kljub nasprotnim pričakovanjem korelacije med protestantsko versko opredelitvijo in opredelitvijo za prekmurski jezik nismo mogli potrditi. K temu nas je pravzaprav napeljeval že geografski vzorec, iz katerega je bilo razvidno, da so bili najvišji deleži opredelitev za prekmurščino v veliki meri zunaj območja z najvišjimi deleži opredeljenih za eno od protestantskih cerkva.(luterani, kalvini, adventisti, binkoštniki itd.)"

Neposrečeno ugibanje o vzroku:
"...Ugotovimo lahko tudi, da hipoteze o tem, da so se protestanti v večji meri opredeljevali za prekmurščino kot za slovenščino, nismo mogli potrditi. Ugotovili smo, da je bilo opredeljevanje za prekmurščino sistematično in v podobni meri med vsem prebivalstvom Prekmurja ter da je temu botroval geografski dejavnik...."

tu dale ne mo razpredo, vzrok je indri,,,m in večini čatalcon ne bi paso.....

"...

BenjaminFerreira

Pun spis: https://benjamin.ferreira.si/prekmurscina-je-jezik/

Vači pa lepou viditi, ka lidje majo še ponos na prekmurščino :)

P. (nepreverjen)

Sem in bom podprl.

In reply to by BenjaminFerreira

Zavedni (nepreverjen)

PREKMURJE JE NAJBOLJ SLOVENSKO

https://www.google.si/url?sa=t&source=web&rct=j&url=https://sloveniadna…

Prekmurje je pauleg furlanije najbole slovensko po svetovni opredelitvi dnk R1A ki vela za ind_ evropsko-sloven-sko .
Pauleg Pomurja, je še vzhodna Austrija, zapadna Madžarska -bivša Panonija.

https://www.google.si/search?q=western+border+of+slavic+lands&client=ms…

ČE JE NA VZHODU AUSTRIJE 60 P0PROCENTOV JE NA ZAPADI MADŽARSKE EŠČE VEČ.
V budenpešte z okolico so izmerili 60% R1A kog prinas. Nic ugrofinskega N.
Tau pomejne ge živejo slovene po krve.

Lažne madžare so obrnele ploščo da sen jih razkrinko iz ugrofincov so zabluzele v

URADNA STRAN SLOVENSKIH MADŽARINOV..

MADŽARSKA ZGODOVINA
1. stran
Izvor Madžarov
O izvoru Madžarov ni verodostojnih podatkov, ugrofinski izvor madžarskega jezika pa je nedvoumno dokazan.

In reply to by BenjaminFerreira

Zavedni (nepreverjen)

A ti veš kaj pomeni autohton.

In kaj autohtoni madžari- i kaj ko nekdo IZDA.. svojo kri .,mater prednike, za emo požrtijo po proslavi.- sebi raje v gkavi minus daj.

In reply to by Zavedni (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Vsaka vas ima svojo prekmurščino. Si opazil to ? 10 km razlike pa en drugega ne razumeta. Za volitve boš moral drugo foro najti. Na to ti Sobočanci ne bodo nasedli.

severjug (nepreverjen)

ti si zelo NEUMEN možakar!

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Janez Komunist (nepreverjen)

Zakaj tam pri onem lopovu Požarju mi dovoljeno komentiranje.

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Zato, ker se človek zaveda, da bi ljudje zelo slabo pisali o njem.

In reply to by Janez Komunist (nepreverjen)

Zavedni (nepreverjen)

Šeke ko se v tujini, znaš komaj cejnitb ka pomejne domovina.

Po moje je prekmurščena ostanek panonske slovenščene, štere del smo bilij.

https://drive.google.com/file/d/0Bx9MDhyFPT0WMkR0aHZYcEtrN0tNUzJSVXpTZj…
Od nas je odvisno ka mo zapüstele mladem.

Politika itak podpijra lažne madžare, štere so zatajele slovenstvo-svojo slovensko krv-mater. so svejte krave.

15 miljonov- če se opredeli za madžara dodatne štependije- poglednete kakšne požrtije so mele za madžarski svejtek, 400 gezaro pa socialno ogroženeh.

Eden poslanec nika ne mrdne - somo kak mo praznovali- se po prsaj tukle na račun drugih, šteri so nan v zgodovine nekaj pregarale.

Nevej da de se narod gor zdigno pa nika naprovo- tiste na položajih so itak gnoje za tau ka bi orekmursko pravobitnost kaj poštanoga napraveke- s posrance na čelo- vrit se vlačejo lažnem madžarom za glasove in svoje rijte.

Cuzek (nepreverjen)

@benjaminferreira Ka se ponosa tiče na prekmuščino je tak ka sakše ka se za nekoj ma če ne spoštuje güč svoje matere, je zgübleni,...prej ali slej sakši z nekaj pameti, pride do toga. Vsi nej.
Je pa tak, güč je - to boš opazo prvovrstno politično pitanje. Zato je prekmurščina bila po 1945 kar nekaj časa prepovedana in to trbej najprle razmiti. Če ne razmiš zakoj je bila prepovedana, (vzrok), te ne razmiš zakoj tüj zdaj ne de zaživela. Če de nekak se npijavo, ka so za to najbole zaslužni samo eni, druge de pa vkraj rivo, te s toga nika nede. Da se ti to posveti, te pa trbej previdno na svetlo davati svetinjo. Zamisli si ka bi prekmurščina bila tüj uradni güč v parlamenti. In bi nikak vdaro doj razpravo v malo bole trdon goričkon güče. Razen ka ne bi nišče razmo, ešče bi se verjetno pol lidi tan kiketalo.

Mogoče še to glede na to kak je nehote dokazal Josipovič - torej ka je prekmurščina nej vezana na protenstantizem, obstaja ena druga razlaga. O tej tezi piše Greeberg, je prece že opisana, še pa nej čista objasnjena. Je tuj preci zamotani psihološki pojav. Ide tak:

Trbej dokazti tezo: "vztrajnost", trdovratnost prekmurščine je v korelaciji vrednotami standardne družine in vero znotraj le te: "čim nižje je faktor verovanja v družinah in dodatno standardnih družinskih vrednot - korelacija z vero staršev in starih staršev" tem manj ljudi prepozna prekmurščino kot svoje materni jezik, četudi ga govori. (Ta pojav je znan kot "diglossia"). Nekako se zdi da se je vera "umaknila" v ozadje jezik/govor pa je ostal. Korelacija bi lahko potrdila to tezo. Ni pa nujno. Korelacija ne pogojuje vzročnosti.

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Še čudno, da se VRANA ne oglasi. On se v to zelo razume. Njegovo mnenje bi bilo dobrodošlo.

severjug (nepreverjen)

mislim da se ti NEUMEN možakar v vse razumeš! ne rabimo vrane ne nikogar drugega, samo tebe NEUMNEGA možakarja

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Povej kaj ti PAMETEN možakar misliš o tem kandidatu za župana. Po čem je že znana Piratska stranka ?

In reply to by severjug (nepreverjen)

severjug (nepreverjen)

ne spremljam politike, zato tudi ne komentiram!
samo tvoje poste berem, in vidim da si zelo NEUMEN.

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Je tebi vseeno kdo je v Soboti župan ?

In reply to by severjug (nepreverjen)

severjug (nepreverjen)

Itak kdo koli bo sranje bo isto

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

PAMETEN možakar - mislim, da se zelo motiš.

In reply to by severjug (nepreverjen)

BenjaminFerreira

Samo na znanje - že od 2015 nejsan več član Piratov ;)

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

No, dolgo si bil njen član. Zato bi nam lahko razložil po čem je znana ta stranka.

In reply to by BenjaminFerreira

Volitve (nepreverjen)

Zanimiva sprega med ten Benjaminom in Sobotainfo ... Lejko pričakujemo poplavo prispevkov do volitev? Vej te de se bole razjasnilo, ka si Benjamin pogosto rad misli, ka je najpametnejši med vsejmi.

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Končno še eden zraven mene, ki mu je potegnilo. Ostali ste še v temi. Ne gre za prekmurščino, gre za politične točke in predvolilno propagando !

In reply to by Volitve (nepreverjen)

BenjaminFerreira

Drži, definitivno se neman za nouroga. Lejko pa predlagan dva kandidata, ka bi bila po mojon mnenji boukša od mene za te (in kakšekoli politične) volitve, bar kelko jiva poznan še iz šolskih lejt pa iz toga, ka sta do gnes napravla iz sebe - Timotej Šooš in Iztok Štefanec. Oba bar telko čedna kak ges, verjetno bole, prvi v diplomatskih vodaj, drügi pravnik, oba Prekmurca. Moj glas mata včasi, samo preguči keroga od njih dvej, ka kandidejra. Sicer bi bilo njüva bole čedno v DZ ali pa EP poslati, po moje, ali dobro :)

Kak rečeno, nema veze, što je "glavni". Važno je, ka se kaj čednoga dela.

In reply to by Volitve (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Beno, zdaj si me pa totalno razočaral. To je ono bluzenje, kako bo Slovencem lepo leta 2050 ? Kaj mladi res nimate enega samega primernega kandidata za župana ? Ves čas sem polagal upanje, da mladi prevzamete vajeti v MS, zdaj pa vidim, da nimate nič. No, vsaj ti jih ne poznaš. Upam, da se vseeno kakšen mlad odkrije.

In reply to by BenjaminFerreira

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Kupim gasilsku kapu nekako mi pijača ne ide

zdrava pamet (nepreverjen)

Kak ste ozkogledi. Pa ka ne razmite ka EU namenja sredstva manjšinam itn.? Na podlagi toga ka Benjamin predlaga, bi se lejko marsišteri Evro v naš svejt prikotalo, pa čeglij "samo" za podporo prekmurski kulturi in ohranitvi jezika. 100 projektof bi se dalo izvesti na to tematiko in počrpati evropska sredstva.
Če de kandidejro ali nede kandidejro je popolnoma nerelevantno. Ohranitev naše prekmurske identitete je pa pomembna!
Če de nan EU s pomočjo finančne podpore manjšini, narodnosti ali našomi jeziki financerala razvoj, pa pripomogla k tomi, ka de Prekmurje ohranilo svojo prekmursko dušo, bi mogli včasik biti vsi za!! Zakoj se lejko Porabski slovenci idejo to, ali pa recimo Romi? Zakoj se lejko oni potrudijo ka ohranijo svojo kulturo, pa jezik, mi Prekmurci se pa nemremo? Rajši naj EU sidij na svojih penezaj, samo zato ka se nekomi ne Beno ne vijdi, pa čiglij ma dobre ideje? Rajši podperate lublančane pa jin pejneze rivlete v rit, namesto ka bi se potrüdili ednok samkrat vkup stoupiti pa napraviti neka v dobro Prekmurja, pa čiglij je to samo ohranitev Prekmurščine! Vej pa če nej zavolo drüjgog, te se zavolo svojih prednikof malo zamislite pa pomagajte ohraniti del naše zgodovine, identitete!

Zavedni (nepreverjen)

Bravo pametno razmišlaš.
Sram nas je sami sebej, nite zastave nemremo vo obeset.

Naše predneke se v grobe obračajo kakšne gnoje smo. Nej smo jih vredne.

Pojdže pa dekline ajde od guča k dejanju.

In reply to by zdrava pamet (nepreverjen)

Nisem robot (nepreverjen)

Prekmurščina je stvar kulture. Ko to postane politična tema, je cela zadeva pomilovanja vredna in smešna.

župan (nepreverjen)

moren povedati, da tema prekmurščina za županske volitve v Murski Soboti je resan čista mimo. Če začneš s to temo, da bi rešil kakšen problem, ki v MS obstaja, potem ne vidiš kaj ljudje v MS nujno potrebujejo in kaj ne. Sigurno ne bo Murski Soboti kaj boljše zaradi tega.

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Beno in Smiljko - učita se ! Oba mlada in naivna. Sfalila sta !

In reply to by župan (nepreverjen)

BenjaminFerreira

Nige neje rečeno, ka de prekmurščina rejšila kakšikoli problem. Za tou sta drüjgi dvej ideji, ka sta omenjeni v drüjgon članki. Prekmurščina je pač tema, ka je meni osebno blüzik in ka san že 2011 zapijsko v diplomsko, ka mo jo sprovedo nekak nekda.

Za županske volitve pa rade vole podpren kogakoli, ka de čedne ideje mel, še telko bole, če de še kaj za prekmurščino napravo, ge pa obdržin trenutno slüžbo. Na srečo lidje izberajo, koga ščejo, nej ges :))

In reply to by župan (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Ne bodi užaljen - boš kar pri svoji službi ostal. Enkrat se odloči ali boš pisal slovensko ali prekmursko - ne pa vse pomešano. Župan mora to obvladati.

In reply to by BenjaminFerreira

Cuzek (nepreverjen)

@župan @Nisem robot itd... jezik je vedno in vedno bo politično pitanje. Od najde "besede" naprej. Prek besede se lidi zatira, vničavle, norca dela, norosti o njih piše, preklinja pa tak dale....To je nej kultura, beseda pa je itak.

. Ja @Volitve @BenjaminFererra to temo izkorišča kot politično temo. In tak je v redi. Tak se bar marsikaj na svetlo da. Pokaže se kak je močen v obračanje stavkov. Pa tüj ka je ateist. Kakoli že to pomeni. Kak razmi prekmursko dušo. Je pa ovači to oksimoron. :)

Od toga ka sta najprle pisala pri nas katoliškiva duhovnika sv. Ciril in Metod, do toga ke je protenstantizem nej mel vpliva na ohranitev prekmurščine. (ne güčin ka jo je nej okinčo).

Pa do toga ka so se je Klekl starejši trgo za prekmursko avtonomijo prle kak je Tkalec bojševističko republiko razglaso in piso rdeče Novine. Še prle kak je vgasnola je falot vkradno penezge in vüjšo v Avstrijo. Kak moderno, skoraj tak kak gnjes den,,,, Lejko bi vštric šli z tistimi časi, pa gor prišli ka sakši šteri kriči "vi mate" oblast, nakonc vkradne pa vüjde.... Se to se v prekmurščini da prečteti če što šče. Amerikanci so si zmislili ka lejko prek drodov, to vse vidimo na glaže.

cigo1 (nepreverjen)

In pozabo si napisati od Tkalca da je te da je vujšo v Avstrijo biu iz Avstrije vrnjeni v Prekmurje v Lendavo, iz Lendave je pa pobriso na Madžarsko. Tan je spremejno priimek, bil je učitelj v edni vejsi. Piso je pesmi, fejst znane Madžarske pesmi, pokopani je na Madžarskom. Po mojen je nej biu tak pozitivna osebnost kak se ga šče prikazati. Če bi pa biu tak domoljuben bi ga pa hči mogla pokopati v Prekmurji-Turnišči. Mogoče je dobro ščel samo njemi je nej gratalo, tudik zaradi nasprotovanja tedanje popovščine, oziroma rdečkarstva.

In reply to by Cuzek (nepreverjen)

župan (nepreverjen)

Če je merilo za izbiro župana, kak je što močen v obračanje stavkov te san nan resan piše katastrofa v MS. Dosta mi je takših ka samo neka lejpo gučijo, napravijo pa te nika. dajmo rajši poglednot, ka je šteri že napravo do zdaj, nej pa leporečenje. Tomi ge pravin bluzenje ali mlatenje prazne slame.

BenjaminFerreira

Se strinjan. Voliti bi se moglo dobre ideje. Če bi se toga držali od '91, bi za Švico gučali, ka je drüga Slovenija. Pa ne pravin, ka so moje ideje nekše čüdežne, so pa izvedljive z relativno nizkin vložkon. V bistvi bi lejko 2/3 že samo par firm sponzorejralo, pa se jin ne bi dosta poznalo :))

In reply to by župan (nepreverjen)

sneg na cesti (nepreverjen)

Nisi resen. Živiš v utopiji. Je to posledica ..... ?

In reply to by BenjaminFerreira

Maribor2018 (nepreverjen)

Vi niste normalni, uglavnom vas noben ne razume.

Sobota2018 (nepreverjen)

Ka ma to veze, če nas nišče ne razmi? Ful se zaradi toga sekejramo. Vas pa kao vsi razmijo, pa ste glih tak nej normalni.

In reply to by Maribor2018 (nepreverjen)

AntiFuzbal (nepreverjen)

Evo Tujec 2 ka si takši gobec... tü ti prilepin iz teme na katero si nej odgovoro. Še enkrat direktno:

Ges predlagan, zaj ka do volitve, ka se Tujec 2 lepo identificejra, pa njemi napravimo listo, pa ga zvolimo te de pa vse v najlepšon redi. Pa nej samo v Soboti, seposedi to un zrihta!

Kda je s politikof pa s političarami kaj narobe Tujec 2 zna kak se zadeva rejši, kda je kaj narobe s športon ma Tujec 2 rešitev. Isto je s Komunalo, Polaničon, Fazanerijo, Gastronomijo, Gastroskopijo, ešče za nebolečo depilacijo in menstruacijo ma rešitev. Ka o prometi, urbanističnih načrtih, komercialnih (in ne-) poletih v vesolje sploj ne začan. Plače pa penzije do šle fčasi gor, liden nede trbelo v slujžbo (od začetka samo v nedelo, te sledi pa sploj več nej). Ka pravite, san kaj pozabo?

Torej, Tujec 2 ka praviš? Bi kandidejral, pa popravil vse napake, krivice, goljufije in podobno? Zdaj imaš priložnost, javi se! Moj glas že maš, garantejran ka te zvolimo.

Jezikoslovecc (nepreverjen)

Na prekmurščino moremo biti ponosni. Je pa za mene izključno strokovno vprašanje, kera so tista merila, ki ločuvlejo med narečjem in med jeziki. Na to nemre odgovoriti še tak močen občutek pripadnosti.

BenjaminFerreira

Edini problem je, ka strokovnoga konsenza niti približno nega. Najbližje praktični definiciji pride: "Jezik je narečje z vojsko."

In reply to by Jezikoslovecc (nepreverjen)

NisemRobot (nepreverjen)

Jezik je normirana in kodificirana oblika verbalne (pa tudi delno neverbalne) komunikacije. Vojska gor ali dol. Dokler prekmurščina ni normirana pač ni jezik. Dokler prekmurščine ne definiramo po teh normah, so to samo mokre želje in divje razprave v obskurnih medijih a la sobotainfo. Tudi politično lahko obračamo besede, pa o tisočletnih koreninah in izvoljenem ljudstvu in kar je še populističnih puhlic, nakladamo in vzbujamo pozornost. Pridejo pa takšne eksotike prav pri prevajanju eksotik, kot je knjiga Črna mati zemla, kjer so medžimurščino zamenjali-prevedli v prekmurščino.

In reply to by BenjaminFerreira

BenjaminFerreira

Hmnja, če bi vsaj bilo tako preprosto xD Potemtakem velika večina jezikov na svetu sploh ni jezikov =))) Zanimivo potemtakem, da je po mnenju ogromno mednarodnih jezikoslovcev spektrum hrvaščine, srbščine in bosanščine dejansko en jezik, ki ga tudi nazivajo s kratico BSC, kar je veljalo tudi v skupni državi, dokler niso — presenečenje! — puške odločile drugače ;)

No, če se nehamo hecati, je tole o normiranosti in kodificiranosti popolna nebuloza, žal. Na svetu je več tisoč jezikov, ki po nobenem kriteriju niso narečje katerega drugega jezika, uradno in eksplicitno kodificiranih in normiranih pa jih je bore malo, saj ne gre za državne jezike ampak za jezike raznih majhnih plemen in drugačnih skupin ljudi.

Sicer pa, normiranje je vsiljevanje lastnega mnenja določene skupine arogantnežev v jezik, kar je točno to, kar se je zgodilo pri slovenščini, kodificirani pa so implicitno čisto vsako narečje, vsak jezik, vsaka govorica, saj se materni govorci držijo jezikovnih pravil, ne glede na to, ali ta pravila so zapisana ali ne.

Če pa boš, kot sumim, vztrajal pri svojem: prekmurščina ima svojo slovnico, ki jo je napisal Avgust Pavel že kar lep čas nazaj. Ima tudi slovar (starega) knjižnega jezika in več slovarjev sodobne prekmurščine, med drugim tudi tukajle na Sobotainfo.

Za konec — ena od mogočih distinkcij med jezikom in dialektom je, da je jezik skupina dialektov, katerih govorci se med sabo lahko razumejo. Če si pristaš tega, čestitam: potemtakem je slovenščina dialekt srbohrvaščine, prekmurščina pa je še zmeraj svoj jezik z ravenskim, dolinskim, goričkim in soboškim narečjem ;)

In reply to by NisemRobot (nepreverjen)

Čudo (nepreverjen)

Normiranje je nujno, da se med seboj lažje razumemo.
Da Slovenščina ne more biti dialekt, kot navajaš, govori že banalno dejstvo, da se mladi Slovenci z ljudmi iz bivših bratskih republik pogovarjajo v angleščini. (morda je to prav pri Prekmurcih drugače)

In reply to by BenjaminFerreira

BenjaminFerreira

Eksplicitno normiranje je nujno zgolj tam, kjer so razlike prevelike. Ljudje iz Lendave, Boreče, MS in Radenec, ki so celo že prekmurje (z malo), ne potrebujejo eksplicitne norme, da se razumejo, ker so implicitne norme njihovih jezikov/narečij/govoric dovolj blizu. Skupno normo potrebujejo govorci medsebojno slabo- ali nerazumljivih jezikov/narečij/govoric, npr. Murskosobočanec in Novogoričan, Slovenec in Norvežan, govorec kantonščine in govorec mandarinščine itd.

Heheh, čakaj malo - polovica populacije se pogovarja z bivšimi brati v bolj ali manj pravilni "srbohrvaščini" ali pa vsaj v "slovenosrbohrvaščini". Se pravi je po tvoji lastni logiki slovenščina dialekt BSC za polovico populacije, za drugo polovico pa je svoj jezik?

Pa če se nehamo hecati: poglej slovenske pokrajine pod Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Splošni "uradni jeziki", če to tako poimenujemo, so bili nemščina, italijanščina in madžarščina. Slovenščina se je uporabljala lokalno. Ko so Slovenci hoteli govoriti z ljudmi iz prestolnice "svoje" države, so morali preklopiti iz svojega jezika na popolnoma drug jezik. In zaradi tega vpliva, je povprečen Capodistrian razumel bistveno več italijanščine kot je povprečen Rimljan razumel slovenščine, povprečen Marburžan je razumel bistveno več nemščine kot povprečen Dunajčan slovenščine in povprečen Sobočanec je razumel bistveno več madžarščine kot povprečen Budimpeštan slovenščine.

Vidiš vzporednice?

To, da Prekmurci perfektno razumemo slovensko je manjši del posledica tega, da sta jezika sorodna, večji del pa, ker slovensko moramo razumeti, da smo sploh pismeni in da lahko funkcioniramo v družbi.

Zakaj so starejše generacije Slovencev brez problemov uporabljale srbohrvaško? Ker je to bil "esperanto" velike večine skupne države in ker so ga uporabljali vsako leto nekaj tednov na morju. Moški pa so ga dodatno pobrali še v vojski.

To je tudi razlog, zakaj govorci BSC izredno slabo razumejo slovenščino, zakaj mlade generacije Slovencev bistveno slabše razumejo BSC in zakaj Neprekmurci izredno slabo razumejo prekmurščino — ker se je niso imeli razloga naučiti.

In pri tem je poudarek na *naučiti*, tako kot bi se morali naučiti poljščine, ruščine, makedonščine ...

Zakaj? Ker ne gre zgolj za razliko v naglaševanju ter nekaj spremenjenih besed, temveč za popolnoma drug jezik z dovolj drugačno sintakso, s popolnoma drugačno fonetiko, z drugačnim besediščem in z drugačno zgodovino.

Glej, ne gre za neke težnje po ločevanju od Slovenije. Mislim, da se vsi imamo za Slovence (nekateri tudi za EUropejce), ampak zanikati, da je prekmurščina vzporedna in ne podredna slovenščini je pa popolnoma ideološko stališče, ki nima temeljev niti v jezikoslovju, kaj šele v zgodovini.

In reply to by Čudo (nepreverjen)

Čika-pajo (nepreverjen)

Mene od vse te debate sploh ne zanima kdo bo župan očine Murska Sobota. Lahko in dobro bi bilo če bi bil krajan Pušče.. Zanima me pa Prekmurščina in obstoj Prekmurščine ter tazvoj regije. Podpiram idejo Bena da se Prekmurščini prizna vpis v družino EU jezikov. Ko se bo. začelo zbiranje podpisov bom podpisal

Mura je večna (nepreverjen)

Čika-pajo, točno tou san ge mislo napijsati. Ges glij tak podpijšen za Prekmurščino, što de župan pa se nemo sekejro.

In reply to by Čika-pajo (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Ti samo podpiši, samo tvojega podpisa ne bo nihče upošteval. Ne razumem vas, kakšni občani ste vi, da vam je vseeno, kdo bo župan. Ne živiš v Soboti ?

In reply to by Mura je večna (nepreverjen)

Mura je večna (nepreverjen)

pijanček či de 4999 podpisov pa še moj eden, te de se upoštevo. Ka se pa tijče župana, san nej napijso ka mi je seeno, samo ka se nemo trgo za tou što de župan. Škoda mojih živcov, sekejranje škoudi zdravji.

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Lajčimen (nepreverjen)

Beno ne spiščavle se v debate z enimi tu ka do kraja neboš z njimi prišo... :)

Domorodec (nepreverjen)

Meje mojega jezika so meje mojega sveta ! Ludwig Wittgenstein (1889–1951)

niinni (nepreverjen)

Slovenščina ni esperanto. To je popolnoma zgrešena misel, da je slovenščina esperanto!

BenjaminFerreira

Izredno malokdo v vsakdanjem življenju govori slovensko. Velika večina Slovencev govori v svojih "narečjih" in "lokalnih govoricah", ki jih bolj ali manj razvodenijo in/ali prilagodijo ciljni skupini.

Slovenščina je de facto esperanto. Če se bosta pogovarjala Prekmurec in Prlek bosta govorila po prekmursko in prleško. Če bosta govorila Štajerec in Prekmurec, bosta najbrž oba že malo prilagodila svoj jezik, čeprav ne toliko. Če pa daš v pogovor Primorca in Prekmurca, pa bosta najverjetneje morala preklopiti na obema razumljiv esperanto — linguo franco, če ti je izraz bolj všeč —, ki bo najverjetneje slovenščina. V tem primeru je situacija enaka, kot ko se Slovenec in Norvežan odločita za rabo angleščine v isti vlogi.

In reply to by niinni (nepreverjen)

Čudo (nepreverjen)

Na podlagi diplomske naloge si zdaj ti večji strokovnjak, kot ljudje, ki so temu raziskovanju posvetili celo svoje življenje. Pa glede na to, da se imaš za takega strokovnjaka, veš da zmeraj več “štajerščine“ postaja norma v slovenskem jeziku. Slovenščina se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila. Narečja v Prekmurju pa tudi. Sicer pa vsak normirani jezik je “esperanto”. Tudi Nemci bi se sicer med seboj težko razumeli.

In reply to by BenjaminFerreira

BenjaminFerreira

Nič v komentarju, na katerega odgovarjaš, nima zveze z mojo diplomsko. Poskusi znova.

Me pa veseli, da se končno strinjava, da je slovenščina esperanto, s čimer sicer po mojem ni nič narobe, kar si morda narobe razumel. Trdim le, da je prekmurščina v najslabšem primeru soredna in ne podredna slovenščini (po mnenju Čopa in Kopitarja pa nadredna), kar sicer prav tako nima zveze z mojo diplomsko, vsekakor pa tudi ni zraslo na mojem zeljniku. Pa tudi če bi — ni važno, kdo se nečesa spomni. Važno je, ali je mogoče stališče argumentirano zagovarjati.

Knjižna norma, slovnica, pisni viri, slovarji, nerazumljivost ne-govorcem, splošna raba v javnem in zasebnem življenju, kompleksna raba — prekmurščina vse to ima bodisi v sedanjosti bodisi v ne-tako-zelo-daljni zgodovini. Ali boš morda trdil, da Čop in Kopitar nista vedela, o čem govorita? Pa tudi sodobne intelektualce imaš, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo.

In reply to by Čudo (nepreverjen)

Čika-pajo (nepreverjen)

Pa seveda je dogovorni jezik, Zakaj pa je Prekmurščina jezik! Primer ; Vsi prebivalci Slovenije razumemo Hrvaški jezik, pa se ga malokdo uči. Prekmurščino razumemo Prekmurci ostali prebivalci Slovenije pa težko. Kaj je potem Prekmurščina.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice