Smo dovolj drzni, da bi imeli ob stoti obletnici Murske Republike spisano slovnico sodobnega prekmurskega jezika? Imamo dovolj ponosa, da ob 250. obletnici izdaje Küzmičevega prevoda Biblije, prekmurščina zopet postane polnokrvni jezik in ne le narečje?
To sta le dve vprašanji s katerima se poigrava Rolando Benjamin Vaz Ferreira, ki smo ga pred časom povprašali, če razmišlja o tem, da bi se podal v bitko za županski stolček. Takrat nam je predstavil zanimive in sveže ideje, ena takšnih, ki ni vezana na politiko, pa je povezana s prekmurščino.
Že v šoli se je poigraval z mislijo, ki se je bržkone utrnila mnogim do zdaj.
"Ko so nas v šoli silili s širokim ô-jem, sem si razbijal glavo z vprašanjem, zakaj se mi moramo naučiti izgovorjave gôra, medtem ko se Ljubljančanom ni treba naučiti recimo izgovorjave priimkov Vöröš ali Türk. To me je začelo še bolj motiti, ko je bil Türk predsednik. Nihče ne more trditi, da je razlika med gôra in góra večja kot med Türk in Tirk," pove uvodoma.
S tovrstnimi vprašanji in "manjvrednostjo" prekmurščine si je dolgo časa razbijal glavo, da želi nekaj ukreniti v tej smeri, pa je spoznal proti koncu študija prevajalstva.
"Prišel je čas za pisanje diplomske naloge in razmišljal sem, česa bi se lotil. Lahko bi zagrizel v klasične teme, a zakaj? Od tega ne bi nihče imel ničesar. Zato sem se raje lotil nečesa, na kar sem lahko ponosen. Naredil sem analizo razumevanja Küzmičevega prevoda Biblije v prekmurščino. Rezultati so bili porazni. Prekmurščina je do danes že izredno razvodenela".
Prekmurščina potrebuje novo, opisno slovnico
K vsemu skupaj ga je spodbudilo tudi to, da bo naslednje leto stota obletnica Murske Republike.
"Skratka, prekmurščina, ki ne le, da ima večstoletno knjižno tradicijo in sta jo že v 19. stoletju postavljali za zgled čiste arhaične slovenščine dve za slovenščino bojda razmeroma pomembni osebi, je dandanes ponižana na nivo narečja slovenščine, torej jezika, ki je od nje, po besedah omenjenih, mlajši," pravi Ferreira, ki je z omenjenim osebama ciljal na Jerneja Kopitarja in Matijo Čopa.
Ob tem pa dodaja naslednje.
"Pa da ne bo pomote, ne moti me, da ima Slovenija svoj esperanto, slovenščino. Menim pa, da je edino pravično, da se tudi prekmurski jezik prizna kot to kar je, torej polnokrvni jezik s svojo zgodovino, ki ga je treba ohranjati kot neprecenljivo zgodovinsko dediščino".
Kateri so torej koraki, ki bi bili potrebni za to, da se nekaj v tej smeri dejansko premakne. Naš sogovornik je omenil dva. Prvi je ta, da prekmurščina potrebuje novo, opisno slovnico. Ta bi namreč po njegovih besedah morala opisati in ne predpisati obstoječo prekmurščino, nato pa se mora ta razvijati hkrati z jezikom.
"Prepričan sem, da če vsaka prekmurska družina, ki je ponosna na svoj jezik in si to lahko privošči, donira zgolj en evro, lahko zberemo dovolj, da financiramo tak projekt. S kombinacijo nekaj jezikoslovcev, študentov jezikoslovja, ki projekt vodijo in organizirajo. S pomočjo javnosti pri zbiranju jezikovnega gradiva, 'ni vrag', da zadeve ne bi izpeljali".
Prekmurščina kot regionalni jezik, ne le narečje
Druga pot pa seveda vodi preko pravnega sistema. Pri tem izpostavi Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, kjer je zapisano:
"Države članice Sveta Evrope, podpisnice te listine,
[...]
upoštevajo, da varstvo zgodovinskih regionalnih ali manjšinskih jezikov v Evropi, med katerimi so nekateri v nevarnosti, da bodo sčasoma izumrli, prispeva k ohranitvi in razvoju evropskega kulturnega bogastva ter tradicij;
upoštevajo, da je pravica do uporabe regionalnega ali manjšinskega jezika v zasebnem in javnem življenju neodtujljiva pravica v skladu z načeli, vsebovanimi v Mednarodnem paktu Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ter v duhu Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
[...]"
To je torej osnova, pravi. Po njegovem mnenju je sedaj potrebno Ljubljano prepričati le, da je prekmurščina regionalni jezik in ne zgolj narečje.
"Skratka, cilj je, da sestavimo in v Parlament podamo predlog zakona, s katerim bo prekmurščina klasificirana kot regionalni jezik v skladu z omenjeno listino. To ne pomeni, da bo prekmurščina nadomestila slovenščino, niti da bo postala uradni jezik, čeprav se slednjega ne bi branil. Gre predvsem za 8. člen, natančneje o delu, ki določa nudenje možnosti neobveznega pouka regionalnega jezika, in za 12. člen, ki govori o spodbujanju kulturnih dejavnosti in ustanov," razlaga.
Le 5000 podpisov, toda zakon sprejema državni zbor
Predlog zakona zahteva 5000 podpisov. Prekmurje ima torej več kot dovolj ljudi, da tak predlog pride v roke poslancem. Toda tukaj se zadeve seveda ne ustavijo. Zakon mora namreč sprejeti državni zbor, prav tako bi ob tem bilo najbrž potrebno tudi predlagati spremembo Ustave. Kakšna je možnost za to, pa je povsem druga stvar.
Vsekakor bi lahko dejali, da gre za zanimivo pobudo, če bodo kakšna dejanja v tej smeri dejansko stekla, pa bo pokazala prihodnost.
