V Beltincih bo 14. avgusta proslava ob priključitvi Prekmurja k Sloveniji
Po prvi proslavi v Beltincih se je že naslednja odvila v Murski Soboti, tretja pa na Gradu na Goričkem. In kaj lahko pričakujemo letos ob vrnitvi na "kraj zločina" v Beltincih? "Glasbo in literaturo Vlada Kreslina," odgovarja Lainšček in pri vprašanju zakaj, odločitev pojasnjuje s tem, da je Kreslin avtor, ki najbolj večplastno povzema kolektivno dušo Prekmurja in ima izjemno izpovedno moč. Med drugim bodo na proslavi nastopili še Mali bogovi, Beltinška banda, Pihalni orkester slovenske policije, Pevski zbor Srednje šole Slovenska Bistrica.
Na proslavo ne smemo gledati kot na enkraten dogodek
Ob tem se poraja vprašanje, koliko se mlajše prekmurske generacije najdejo v "kreslinovi kolektivni duši" oziroma samem programu. "Proslava ni enkraten dogodek, ampak je nanjo potrebno gledati skozi čas. Namen prve je bil predstaviti zgodovinsko ozadje Prekmurja in ga spraviti v zavest, proslava v Murski Soboti je dajala bolj urban ton, na Goričkem pa je bil poudarek na promociji tega dela Slovenije in Prekmurja. Ob tem se je potrebno še zavedati, da imamo v Prekmurju veliko manjši nabor izvajalcev kot drugje," razlaga Lainšček.
Iz blaga zastave ne moreš sešiti kavbojk
V času gospodarske recesije so se s strani politike, tudi lokalne, pojavile zahteve po okrnitvi proračuna za državne proslave. Proračun za proslavo je letos res manjši, a naj bi po Lainščkovih besedah ta manjko nadoknadili z vsebino. Priznani prekmurski pisatelj pa opozarja, da se kot regija nismo sposobni organizirati, zato je toliko pomembnejša duhovna podstat in identiteta, ki jo neguje prav proslava. Lainšček razmišljanje o krčenju proračuna za proslavo ocenjuje kot vzorčni primer politične neumnosti: "To je tako, kot če bi rekli, da ne bomo uporabljali zastave zato, ker je blago predrago in bi lahko s tega blaga revežem zašili hlače. Tako dolgo smo si želeli to proslavo, potem pa bi jo v navednicah povedano razdelili revežem."
"Grafiti sporočajo to, za kar se tudi sam zavzemam"
Že kar nekaj mesecev Mursko Soboto krasijo grafiti z napisom 90 let Murska republika, ki jih Lainšček dojema pozitivno: "Predpostavljam, da grafite pišejo mladi in sporočajo to, za kar se tudi sam zavzemam. Čas je da se začnemo zavzemati za sebe. Premalo je teh grafitov. Ta je zelo dobro oblikovan in ni vsiljiv." In če bi mu kdo grafit narisal doma? "No, če bi mi ga kdo narisal doma, bi fasado prebelil, na javnih površinah pa se mi zdi vredu," zaključuje scenarist proslav in poudarja, da smo ravno s proslavami prvič prenesli določene zgodovinske informacije v preostali del Slovenije.
Preberite še: Vse o Murski republiki.
