V Sloveniji imamo okrog 26 tisoč izrednih študentov
čez slab teden bodo študenti ponovno zasedli predavalnice slovenskih fakultet. Večina bo študirala redno, veliko pa bo tudi tistih, ki so se odločili za vpis na izredni študij. Med obema načinoma študija obstajajo določene razlike. Največja vsekakor predstavlja dejstvo, da morajo izredni študenti za svoj študij plačati šolnino. Zneski za letnik študija se gibljejo nekje od 400 pa vse do 900 tisoč tolarjev. Seveda se takoj postavlja vprašanje, kdo si tolikšne šolnine sploh lahko privošči. Navsezadnje je povprečna neto plača v Sloveniji v mesecu juliju znašala okrog 181 tisočakov, medtem ko smo se morali v Pomurju zadovoljiti s približno 158 tisočaki. že dokaj preprost izračun pokaže, da je potrebno za plačilo šolnine v najslabšem primeru nameniti tudi do šest povprečnih mesečnih plač. To je seveda znesek, ki ga ni možno »prebaviti« brez veliko odrekanja. Nekateri izredni študenti imajo to srečo, da jim šolnino poravna delodajalec. Drugi pa se morajo znajti vsak na svoj način. Predvsem tisti, ki so že zaposleni, se odločijo za najem kredita. Veliko pa je tistih, ki večji del leta delajo preko študentskega servisa.
Motivi in razlogi za vpis izrednega študija so različni. Najbrž je največ tistih, ki so vpis na redni študij zgrešili za nekaj točk. Na drugi strani pa je veliko takšnih, ki jim študij predstavlja edino možnost za ohranitev delovnega mesta ali morebitno napredovanje. Od teh jih veliko že ima družine, kar pomeni, da morajo zraven denarja najti tudi dovolj prostega časa za uspešen študij. Pri temi šolnin se prav tako ni mogoče izogniti vprašanju, kaj pravzaprav izredni študenti za svoj denar dobijo. Pogosti so namreč očitki, da so njihova predavanja okrnjena. Podajanje snovi naj ne bi bilo tako kvalitetno kot pri rednih študentih. Izpiti pa so kljub temu za oba načina študija na enako zahtevni ravni. Drugo skrajnost predstavljajo trditve, da je izredni študij lažji, da so profesorji do izrednih študentov bolj prizanesljivi in da plačilo šolnine zagotavlja uspešno pot do diplome. Pri tolikšnem številu fakultet in študijskih smeri se je do resnice zelo težko dokopati.
Z večjo zanesljivostjo pa lahko trdimo, da nekdo s šolninami dobro zasluži. To so ponavadi fakultete. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji leta 2005 nekaj manj kot 26 tisoč izrednih študentov. če npr. za višino šolnine vzamemo srednjo vrednost 500 tisoč tolarjev, ugotovimo, da se za šolnine v Sloveniji na leto porabi okrog 13 milijard tolarjev. V Pomurju imamo ponavadi okrog 1100 izrednih študentov na leto, kar pomeni, da porabimo za šolnine okrog pol milijarde tolarjev. Sicer se največ Pomurcev odloča za izredni študij na ekonomsko-organizacijskih smereh (okrog 300). Veliko je tudi takšnih, ki se odločijo za izredni študij na Fakulteti za upravo (168) in na Visoki šoli za turizem (107). Ob obdelovanju problematike šolnin se lahko upravičeno vprašamo, ali je naš visokošolski sistem pravičen. Na eni strani imamo redne študente, ki morajo za svoj študij poravnati le vpisnino, medtem ko se na drugi strani nahajajo izredni študenti, ki za svoje šolanje porabijo pravo malo premoženje. Koga torej sponzorirajo izredni študenti?
