Ustanavljanje pokrajin
Tako na Goriškem sicer pozdravljajo ustanavljanje pokrajin, vendar pa si niso enotni glede poimenovanja nove upravnostrukturne enote. Večina severnoprimorskih županov sicer zagovarja teritorialno poimenovanje Severna Primorska, vendar pa na ožjem Goriškem zagovarjajo po njihovih besedah zgodovinsko uveljavljeno ime Goriška. Sedež pokrajine naj bi bil v Novi Gorici, posamezne pokrajinske institucije pa naj bi imele sedež v subregijskih centrih, se pravi v Tolminu, Idriji in Ajdovščini.
Za samostojno pokrajino si bo prizadevalo tudi devet občin Zgornje Savinjske in šaleške doline z Velenjem kot edino mestno občino. Pokrajina naj bi se imenovala SAšA. Občine te regije sestavljajo zaključeno geografsko, gospodarsko, kulturno in socialno celoto, druži pa jih tudi skupna problematika. Sedež sicer še ni dokončno dogovorjen, vendar pa naj bi bil v Velenju. Na Gorenjskem bo sedež pokrajine bržkone v Kranju, možna rešitev pa je tudi Bled.
Gorenjska je sicer tako geografsko kot tudi zgodovinsko več ali manj zaključena entiteta in v bližnji preteklosti na državnem nivoju nastopa dokaj enotno. Slovenj Gradec bo najbrž postal sedež Koroške, v ta namen so Slovenjgradčani pred časom že zbirali podpise občanov, ki so jih predali ministru za javno upravo Gregorju Virantu. Nasprotno pa se za bolj policentričen razvoj regije in razdelitev služb zavzemajo na Ravnah na Koroškem. Trdijo namreč, da je središče regije v somestju Dravograda, Raven na Koroškem in Slovenj Gradca.
V dolenjski prestolnici vztrajajo, da bi bilo edino smiselno, da bi bil sedež regije v Novem mestu, saj predstavlja gospodarsko, kulturno, izobraževalno in versko središče jugovzhodne Slovenije. Obala kot pokrajina naj bi dobila naziv Primorska, sedež naj bi bil v Kopru. Mestna občina Koper ter občini Izola in Piran tako ali tako tvorijo sklenjeno območje, na katerem bi lahko zaživela regija. Omenja se celo pojem regije s posebnim statusom zaradi dejstva, da leži Slovenska Istra ob dveh mejah in da na tem območju živi tudi italijanska narodnostna skupnost. Ob teh pomislekih gre o podobnem statusu razmišljati tudi na našem severovzhodnem koncu Slovenije. Spodnje Podravje naj bi imelo sedež na Ptuju, ki je tudi zgodovinsko središče tega dela države. Pokrajina naj bi pokrivala 16 občin ptujske upravne enote, kjer živi okoli 70.000 prebivalcev. Priključena pa bi naj bile tudi občine upravne enote Ormož, kar predstavlja dodatnih 20.000 prebivalcev.
In kako bo s projektom uvedbe pokrajin v naši regiji? Za pokrajino ob Muri nekateri pravijo, da je ustvarjena umetno ter da oba bregova Mure nista naravno združljiva. Pa vendar se ime Pomurje prvič pojavlja že leta 1859 in označuje področje ob reki Muri, kamor spadata Prlekija in Prekmurje. Reka Mura je za dolga leta presekala narodno celovitost, saj je Prlekija pripadala avstrijskemu, Prekmurje pa madžarskemu delu avstro-ogrske monarhije. Leta 1919 je bilo Prekmurje priključeno matični domovini. Oba bregova danes družijo številni večji projekti, ki kažejo na Pomurje tudi kot na primerno enoto ob uvedbi pokrajin. Klub pomurskih poslancev se je zavzel za pokrajino upravnih enot Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Bržkone bo kot taka tudi sprejeta. Vseeno pa ostajajo nekatera odprta vprašanja. Nekateri zagovarjajo Mursko Soboto kot edino regionalno središče, predvsem desni breg Mure pa zagovarja razpršeno upravno vlogo po središčih upravnih enot. Mnenja o odprtih vprašanjih uvedbe pokrajin v naši regiji bomo zbrali v enem izmed naslednjih člankov v seriji prispevkov o uvedbi pokrajin.
