Kakšna naj bo pomurska pokrajina?

Eni zagovarjajo eno močno središče, spet drugi pa bi radi imeli razpršeno obliko upravljanja. Pogovarjali smo se z murskosoboškim županom ter predsednikom Sveta regije Antonom štihcem, njegovim namestnikom in županom Gornje Radgone Antonom Kampušem ter z direktorjem Regionalne razvojne agencije Mura Danilom Krapcem. Slednji je mnenja, da se delovanje RRA Mura po »pokrajinizaciji« ne bo preveč spremenilo. »Glede na to, da kot vodilna regijska razvojna institucija po zakonu vršimo predvsem razvojne naloge v razvojnem interesu, kot direktor RRA Mura ne pričakujem večjih sprememb pri našem delovanju. Pričakujem pa, da se bo z ustanovitvijo pokrajin izvedla decentralizacija delovanja države, in sicer v dveh smereh. Tako od zgoraj navzdol kakor od spodaj navzgor. Z ustanovitvijo pokrajin bo Pomurje dobilo pravno subjektiviteto v skladu s predvidenim paketom pokrajinske zakonodaje,« pravi Krapec.

Antona štihca smo povprašali, ali se kot predsednik Sveta regije že mogoče počuti kot »deželni glavar« Pomurja. »Nikakor ne! Svet regije je pač povezava 26 občin. župani teh občin smo sprejeli poslovnik, kjer smo jasno definirali, da je vodstvo rotirajoče, tako da bodo vsi enkrat prišli na vrsto. Sam sem pač župan edine mestne občine in sem tako po dogovoru postal predsednik tega organa. Predvidevam pa, da bodo do leta 2008 sprejeti potrebni zakoni poskrbeli, da bo sodelovanje regije urejeno tudi pravno-formalno. Takrat bodo najverjetneje ob parlamentarnih volitvah izvedene tudi volitve v pokrajinske institucije,« meni murskosoboški župan. V Svetu regije predsedniki izmenjujoče prihajajo z levega in desnega brega Mure. »Mislim, da je tak sistem dober, saj se z vsakim letom spreminja predsednik. Eno leto prihaja predsednik z levega brega Mure, naslednje leto pa z desnega. Tako bom z novim letom sam sprejel to pozicijo. Ker je načeloma regionalni razvojni program za leta 2007-2013 pripravljen, mislim, da v prihodnje ne bo večjih problemov pri vodenju organa in se bo vse izvajalo, kot je načeloma dogovorjeno,« predvideva Kampuš.

Ob poglavju sedeža pokrajine oz. načinu upravljanja se med sogovorniki pojavljajo različna mnenja. Anton Kampuš bi si želel razpršeno upravljanje: »Prepričan sem, da bodo karte ob uvedbi regij v celoti premešane. že nekajkrat sem povedal, da regija ne mora imeti regionalnega središča, ki bi bilo direktivno določeno. Regionalno središče si mora svoje mesto izboriti v smislu poštenosti in enakomernega upoštevanja več interesov ter razvoja vseh. Torej na eni logični ravni. V Pomurju ima več krajev določene posebne danosti. če pogledamo na primer vodilni kraj na tem območju v turizmu, bi lahko rekli, da so to Moravske Toplice. če pogledamo gospodarstvo, je to središče Gornja Radgona, kulturno središče pa se na nek način kar samo vzpostavlja v Lendavi. Tako bi bilo dobro, da vsi ti kraji ženejo naprej regionalni razvoj na svojem področju. Po domače povedano zagovarjam razpršeno upravljanje, s katerim bi dosegli enakomeren razvoj pomurske regije.«

Murskosoboški župan želi imeti upravno središče v svojem mestu. »Zmeraj sem za določene skupne zadeve in določene skupne dogovore. Ko bo pokrajina uradno ustanovljena, bodo znane tudi vse institucije, in te so lahko zaradi mene res razpršene po več krajih. Seveda pa bo vodstvo pokrajine locirano v središču regije, kar je Murska Sobota. Ideja župana Gornje Radgone Antona Kampuša o razpršenem upravljanju je praktično neizvedljiva, ker vrhovna regijska institucija nekje mora biti locirana. Nekateri organi so res lahko po različnih krajih, saj nam to omogoča naša majhnost, vendar pa mora biti večina teh organov na enem mestu. Konec koncev tudi premier želi imeti svoja ministrstva v Ljubljani zaradi lažjega komuniciranja in stalnega stika. Določeni organi ministrstev pa so res po nekaterih drugih krajih po Sloveniji. Mislim, da bi morala biti tudi pokrajina organizirana podobno,« meni prvi mož edine pomurske mestne občine.

Danilo Krapec meni, da bi bila najboljša vmesna rešitev: »Novi organi bodo pokrajinski in bodo morali biti situirani v gravitacijskem središču regije, torej Murski Soboti. Seveda pa je možno tudi decentralizirano delovanje organov v smislu seljenja zasedanj po vzoru Evropske skupnosti. Nenazadnje smo si tudi v Regionalnem razvojnem programu zadali, da ne bomo izvajali regijske centralizacije, kakor zdaj nekateri želijo, da bi državno centralizacijo nadomestila regijska centralizacija. Mislim, da imamo v Pomurju skupen cilj policentričnega razvoja po celotni regiji, in tudi v nekaterih projektih je navedeno, da imamo poleg Murske Sobote še subregijska upravna središča v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi.« Tudi Anton štihec bi sprejel seje organov regije na več lokacijah: »Vsekakor podpiram seje vrhovnih organov regije po več krajih. Tudi sedaj smo imeli seje Sveta regije po različnih koncih Pomurja. Sama institucija pokrajine kot taka pa mora biti locirana v regijskem središču, kar Murska Sobota prav gotovo je.«

Gornjeradgonski župan je prepričan, da so v njegovem mestu regionalno najmočnejši v gospodarstvu. »Prepričan sem, da smo v Gornji Radgoni mogoče celo širše kot le regionalno gospodarsko najmočnejši. V tem ciklusu se v našem kraju investira 13 milijard tolarjev. Imamo strašansko povpraševanje po sodelovanju in se vseeno verjetno še ne zavedamo izjemnega strateškega položaja. Načeloma smo bližje Evropi kot pa Ljubljana in prepričan sem, da se bo naše uspešno sodelovanje s sosednjo avstrijsko Radgono v prihodnje le še nadgrajevalo,« optimistično zaključuje Anton Kampuš.

Ob poglavju gospodarstva se Anton štihec ne strinja s svojim gornjeradgonskim kolegom. »Tovarna Mura zaposluje več ljudi kot celotna gornjeradgonska občina skupaj, v Murski Soboti imamo tudi dve tretjini dnevne migracije, tako da ljudje k nam tudi prihajajo na delo. S stališča delovne sile je vsekakor nemogoče govoriti, da je Gornja Radgona gospodarsko najmočnejša v regiji. To preprosto ne drži. Res pa je, da se gornjeradgonska gospodarska cona zelo razvija. Vendar gre temu razvoju pripisati tudi dejstvo, da je nekaj njihovih podjetij svoje objekte preselilo na obrobje mesta ter da je nekaj obstoječih podjetij razširilo svojo dejavnost. Kakor druge občine imamo tudi v Murski Soboti gospodarsko cono in nekaj investitorjev je že odkupilo zemljišča. Vsak večji kraj ima svojega gospodarskega gonilnega konja. Govoriti pa, da je Gornja Radgona gospodarsko najmočnejša v regiji pa je larifari,« zaključuje župan Murske Sobote.

FOTOGRAFIJE: Tanja Zrinski