MO Murska Sobota: »Država naj da zemljo ob avtocesti za nove investitorje«
Glede na to, da program za prestrukturiranje Mure, ki ga je včeraj zaposlenim predstavil prokurist Zdenko Podlesnik, predvideva, da bo v novi zgodbi o soboškem tekstilnem podjetju mesta le za 1415 zaposlenih, se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo z dobrimi 1800 zaposlenimi, ki bodo v tem primeru viška. Projekcije glede zdajšnje strukture Murinega delavstva naj bi kazale, da bi do leta 2013 ali 2014 večina delavcev zapustila delovna mesta za šivalnimi in drugimi stroji po naravni poti.
Nizke plače, nizka nadomestila
V primeru prisilne poravnave, ki jo zagovarja Podlesnik, bi bili sicer odvečni delavci upravičeni do odpravnine, vendar je vprašanje, če bi jo sploh prejeli. Višina odpravnine za enega zaposlenega naj bi se gibala med 4 in 5 tisoč evri. V primeru stečaja, bi delavci ostali brez odpravnin. In kaj čaka Muraše v primeru brezposelnosti? Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Prve tri mesece nadomestilo znaša 70 odstotkov, preostali čas pa 60 odstotkov osnove.
V Wolford 140, v Xal 150 ljudi
Presežni delavci Mure naj bi prejeli pomoč iz sklada dela, ki je bil aktiviran junija. Soboška območna služba Zavoda za zaposlovanje pa jih bo vključevala v programe subvencioniranih zaposlitev in samozaposlitev ter programe vključevanja v javna dela. Ključ za dolgoročno zagotovitev novih delovnih mest so novi investitorji. Soboška občina jih je nekaj v bližnji preteklosti že našla. Dva prihajata iz Avstrije. Izdelovalec nogavic, pletenin in kvačkanih pletenin Wolford bo v bližnji prihodnosti zaposlil 140 ljudi, v podjetju za proizvodnjo luči Xal pa naj bi delo dobilo do 150 ljudi.
Državna zemljišča za tuje naložbe
Soboški župan Anton Štihec v zadnjih dneh pogosto omenja, da naj bi prihodnje leto zaposlili od 320 do 400 delavce ter hkrati dodaja, da bo potrebno zagotoviti več novih delovnih mest. Od države pa v občini pogrešajo pripravljenost prenesti nekatera zemljišča, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, nazaj na občino, saj bi zemljišča lahko potem kot vložek občina ponudila investitorjem. Prav tako bi na soboški občini želeli, da država svojim zemljiščem spremeni namembnost, kar bi omogočilo pogovore z novimi investitorji.
Magna v fazaneriji z BMW-ji, Japonci bi ob avtocesti delali avtodele
»Konkretno gre za dve stvari. Eno je zemljišče med kanalom in teniškimi igrišči v Fazaneriji, drugo pa sta zemljišči pri obeh izvozih iz avtoceste,« nam je povedal Štihec, ki je že vodil konkretne pogovore z morebitnimi investitorji. »Eno je Magna International, drugo pa je JAPIA, torej Japonsko združenje proizvajalcev avtomobilske industrije. Magna je pripravljala investicijo v vrednosti ene milijarde evrov, vendar se je na to odločila, da se ne bo širila na tuje. Izmed treh slovenskih lokacij smo bili mi najbolj primerni. Tukaj naj bi delali naslednika BMW X5, vendar so se nato odločili, da ne bodo investirali nikjer. Mogoče tudi zaradi tega, ker jim je država ponudila premalo,« pravi Štihec, ki je pred kratkim predlagal še, da bi Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije načrtno usmerjala tuje naložbenike v Pomurje.
Konkretni predlogi v ponedeljek
Soboški župan naj bi na ponedeljkovi tiskovni konferenci podal seznam konkretnih predlogov kratko in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje stanja v Muri in v Pomurski regiji. Kot so zapisali v sporočilu iz Urada župana, bo Štihec v ponedeljek pozval vlado, da ukrepe nemudoma prouči in preide od besed k dejanjem. Soboški mestni odbor LDS je podal zahtevo za sklic izredne seje mestnega sveta MO Murska Sobota, kjer bi se svetniki seznanili s stanjem in programom ohranitve zdravih jeder v Muri. Na sejo mestnega sveta želijo v soboškem LDS-u povabiti tudi Murinega prokurista Zdenka Podlesnika in člane uprave.
