Na premišljevalnici na temo stanovanjske politike sta Iztok Zrinski in Alojz Kavaš z udeleženci premišljevala o stanovanjski problematiki v Murski Soboti.
Včeraj popoldne je v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti potekala premišljevalnica na temo stanovanjske politike v Murski Soboti. Moderatorja Iztok Zrinski in Alojz Kavaš sta predstavila arhitekturni in sociološki vidik stanovanjske problematike v mestu ter bivanja kot osnovne potrebe človeka.
Murska Sobota posebnost v svetovnem merilu
V začetku premišljevalnice je Zrinski prikazal pogled na Mursko Soboto iz ptičje perspektive. Pogled razkriva, da velik del mesta, kar 75 %, predstavlja pozidava z individualnimi hišami z razmeroma velikimi zelenimi površinami okoli stavb. V tem pogledu je Sobota unikum, tudi v svetovnem merilu. Sobočanci se ne vemo odločiti, če želimo živeti na vasi ali v mestu, še dodaja.
Mesto dveh skrajnosti
Veliko število individualnih gradenj, med njimi tudi take s podeželjskim stilom, ki imajo v okolici vrt, zelenico in visoko ograjo, predstavlja eno skrajnost gradnje v mestu. Drugo skrajnost predstavlja predimenzionirano stanovanjsko naselje na Lendavski ulici.
Lendavska - geto v mestu
Industrijski razvoj Murske Sobote v prejšnjem stoletju je vzpodbudil potrebo po velikem številu stanovanj. Tako je nastalo stanovanjsko naselje Lendavska, kjer je na majhni površini skoncentriranih veliko število stanovanj, a brez potrebne infrastrukture. Taka soseska potrebuje zelene površine, igrišča, prostore za druženje, vrtec ter ostale podporne ustanove. Namesto, da bi jih zagotavljali, jih še dodatno krčimo. Tako so na Lendavski ulici pred kratkim zelenico pretvorili v parkirišče, z izgovorom, da želijo stanovalci videti svoje avtomobile skozi okno.
Stanovanjski sklad ima premalo stanovanj
V naši družbi imajo stanovanjski skladi pomembno vlogo, saj rešujejo stanovanjske težave skupin, ki se težko spopadejo s stanovanjsko problematiko. Gre predvsem za mlade, ki si še niso zmožno sami rešiti stanovanjskega problema, za socialno šibkejše, za osebe z omejenim gibanjem ter seveda starejše občane. Stanovanjski sklad v Murski Soboti ima nekaj več kot 400 stanovanj, kar je premalo, glede na potrebe. Nacionalni stanovanjski program do leta 2021 predvideva povečanje števila stanovanj, zagotavljanje večje varnosti najemnikov in najemodajalcev, urejanje spodbud ter ustrezne zasedenosti stanovanj.
Stanovanjske skupnosti so priložnost
V svetu so se kot uspešna oblika premostitve stanovanjskih težav pokazale stanovanjske skupnosti. Gre za stanovanjske objekte, ki imajo posamezne apartmaje, obenem pa skupne prostore za druženje. Tovrstne skupnosti, podobne pomanjšani različici študentskih domov, so primerne tako za bivanje starejših, ki se v takih skupnostih ne počutijo kot v domu za ostarele, pa tudi mlajših. Najpomembneje je to, da je take skupnosti možno vzpostaviti v starejših in obnovljenih hišah, kar pomeni, da se izognemo potrebi po gradnji novih stavb. Tovrstna stanovanjska skupnost je načrtno že bila vzpostavljena tudi v Murski Soboti.
Nismo se učili s tujih napak, zdaj se z lastnih
Kavaš je povedal, da je v Murski Soboti razvidno, da od osemdesetih let dalje ni bilo nikogar v Murski Soboti, ki bi zares aktivno oblikoval razvoj prostora. Edini, ki ga je zares oblikoval, je bil kapital, so se strinjali udeleženci premišljevalnice. Ta je marsikje v Murski Soboti, pa tudi v drugih krajih in mestih, postavljal objekte v nasprotju s stroko. Kakšne posledice ima to na življenje v mestu, se nismo znali naučiti iz napak ostalih po svetu, ampak smo se morali to naučiti na lastnih napakah.
Investitorji imajo svojo sliko, kaj želijo...denar pa ima moč. Posledično dobijo vsa dovoljenja, tudi za postavitev strehe modre barve.
Premalo sredstev za mestne četrti
Izpostavljena je bila tudi tematika mestnih četrti, za katere marsikateri občan ne ve, kaj je njihova naloga in funkcija. Kot je pojasnil Zrinski, gre za podaljšek Občine, ki naj bi se ukvarjal z manjšo skupnostjo v mestu, reševali njihove težave in podobno. A za to imajo občutno premalo denarja. Mestna četrt center, v kateri biva približno 6500 ljudi, ima le dobrih 13.000 evrov letnega proračuna. Iz tega fonda mora urejati manjše infrastrukturne investicije, kot so postavitve luči, klopi, razna popravila. Obenem druge občinske službe in javno komunalno podjetje nanje preklada še dodatne obveznosti, kar njihovo delovanje še otežuje.
Teror nad prebivalci centra mesta
Občanka je z video posnetki predstavila problematiko drsališča, ki je vsako zimo več mesecev postavljeno na Trgu kulture. Poleg hrupa, ki ga proizvajajo hladilne naprave, je izredno moteča tudi glasna glasba, ki jo na drsališču vrtijo čez dan in zvečer. Občasne prireditve niso moteče, pravi, a večmesečni neprestani hrup stanovalce izrazito moti. Sprašuje se, kako je mogoče, da lahko stanovalci enega bloka prepovejo postavitev klopce pred blokom, prebivalci drugega bloka v mestu, pa ne morejo odločati o tem, če bo pred njihovim blokom postavljeno hrupno drsališče.
