Praznik žetve na Kobilju.
K ohranjanju kmečkih opravil sodi tudi žetev pšenice. Nekoč pred leti so zlato klasje kosili ob žetvi vse ročno, potem so snope pšenice in rži odpeljali domov na gumno, kjer je nekaj časa počivalo nato so snopje mlatili z mlatilnico. Tako je Društvo upokojencev Kobilje letos pripravilo že osmo etnološko kulturno prireditev praznik žetve na Kobilju, predvsem z namenom, da se ohrani in obudi ta lep kmečki običaj, oziroma opravilo.
Rdeča nit praznika žetve na Kobilju je slonela na ohranjanju tradicije, običajev in samega opravila, da bi predvsem mladi rod spoznal in videl, kako so nekoč naši predniki pridelovali pšenico, jo ročno želi, s cepmi mlatili nato z mlatilnico, da so potem lahko skozi leto z pšenico, oziroma pšenično moko preživljali številčno družino, kajti takrat so domače kašče bile polne pšenice, katero so potem vozili mlet v bližnji mlin, Gospodinja pa je doma v krušni peči pekla domači dišeči kruh in druge mlevske izdelke.
Še preden se je začela ročna žetev zlatega pšeničnega klasja so se v središču vasi Kobilje zbrali žanjci in se na njivo, kjer je potekala žetev odpravili v povorki. V povorki so se najprej peljali starodobni traktorji, za njimi pa žanjci in žanice.
Pred začetkom ročne žetve sta zbrane na nagovorila predsednica Društva upokojencev Kobilje in župan občine Kobilje Robert Ščap. V kratkem kulturnem programu so zapeli lokalni glasbeniki.
