Na strelišču Berek v Murski Soboti se je danes odvijala zaključna vojaška vaja, s katero je 42 pripadnikov rezervne vrste zaključilo dvotedensko usposabljanje in se pripravilo za opravljanje vojaške službe.
V Vojašnici Murska Sobota se je minula dva tedna usposabljajo 42 pripadnikov rezervne sestave Slovenske vojske. Danes so izvedli zaključno vojaško vajo, s katero so pokazali svojo pripravljenost za opravljanje vojaške službe v miru.
»Vojaki so bili tukaj na štirinajstdnevnem usposabljanju in danes je to nek vrhunec tega usposabljanja, taktična točka, s katero se preverijo,« je pojasnil Damjan Rajh, višji štabni vodnik in podčastnik Rodovskega bataljona.
42 rezervnih vojakov opravilo dvotedensko usposabljanje
Cilj današnje vaje je bil napad na ognjeno točko. Rezervisti pa so morali s pomočjo dima in manevrskega orožja odkriti nevarnega nasprotnika in ga uničiti oziroma pregnati.
»So oddelki postavili ognjeno oporo, imeli napad na prvi objekt, drugi in tretji objekt. Potem so zavarovali še ostale objekte. En oddelek je še počistil ostalo okolico, če se slučajno ne bi še kakšen nasprotnik kje pojavil ali skrival,« je po opravljeni vojaški vaji navdušeno razložil Boštjan Tau, pripadnik rezervne vrste.
»Z vpoklici na usposabljanje in opravljanje nalog vzdržujejo vojaško pripravljenost«
Dvotedensko usposabljanje je bilo sicer namenjeno temu, da se rezervni vojaki primerno usposobijo in pripravijo za opravljanje vojaške službe v miru. Gre namreč za vojake, ki se jih vpokliče le občasno, drugače pa opravljajo svoje poklice.
»Usposabljanje je tako narejeno, da s temi letnimi aktivnostmi in vpoklici na usposabljanje in opravljanje nalog vzdržujejo vojaško pripravljenost,« je dejal Stanko Roškar, stotnik Rodovskega bataljona 72. brigade.
Ker pa so tovrstna usposabljanja intenzivna, so tudi pripadniki rezervne vrste pripravljeni na vse vojaške naloge in delujejo, ko so vpoklicani, popolnoma enako kot poklicni vojaki.
»Od varovanj, do usposabljanj terenskih, tudi na teh večjih vajah mednarodnih so bili zraven sodelujoči. Tako da popolnoma enaka uniforma, popolnoma enako vse, stvar je samo pogodbe. Mi za dlje časa, oni pa za vpoklic,« je še pojasnil Rajh.
Nadomestilo za pripravljenost znaša 200 do 300 evrov mesečno
Rezervisti sicer za svojo pripravljenost prejmejo tudi nadomestilo, ki znaša približno 200 do 300 evrov mesečno, pogodba pa se lahko sklene za dve leti oziroma pet let.
»Če pa se odločijo, da pridejo na opravljanje vojaške službe v miru, od enega meseca do več, pa dobijo potem plačo, kot sestava Slovenske vojske. Torej so zaposleni pri nas,« je dodal Roškar.
Glaven razlog, ki v vojaške vrste privablja vse več rezervistov, pa ni nadomestilo, ampak so predvsem izkušnje ter zanimivo delo na terenu in odnosi v vojaških enotah.
»Bom rekel, če primerjam civilni del s tem, kar počnem tukaj, se lepo poklapata. Jaz sem zadovoljen,« je poudaril pripadnik rezervne vrste.
»Imeli smo primere, ko so rezervisti šli tudi na misije, na mirovne operacije«
Izkušnje lahko rezervni vojaki pridobivajo tako na usposabljanjih kot tudi na terenih pri nas in v tujini. Nekateri med njimi pa so bili prisotni tudi na misijah in mirovnih operacijah.
»Imeli smo primere, ko so rezervisti šli tudi na misije, na mirovne operacije in recimo so se tam srečali s poškodbami, ki so bile strelne rane, kar recimo v civilu tega ni. In so dobili zelo dobre izkušnje, da tudi kadar je v Sloveniji taka stvar recimo lažje delujejo,« je še izpostavil Rajh.
Tovrstna usposabljanja za rezerviste se v Slovenski vojski zvrstijo večkrat letno, pogoji, ki jih morajo rezervisti izpolnjevati pa so, da so slovenski državljani ter, da so ustrezno psihično in fizično pripravljeni.
