Več kot 1500 kubikov lesa čaka na kupce.
Gozdarstvo Gornja Radgona tudi letos na ustaljeni lokaciji Pomurskega sejma organizira tradicionalno dražbo vrednejšega lesa. Dražba poteka do 20. februarja 2026, ko bo tudi javno odpiranje ponudb.
Ponudbe je še vedno mogoče oddati, kupci pa imajo za oddajo časa še do prihodnjega petka dopoldne.
Kot je povedal direktor Gozdarstva Gornja Radgona Stanislav Rojko, so letos zbrali rekordno količino lesa.
Rekordna količina lesa
Na razstavnem prostoru je 1632 hlodov v skupni izmeri 1520 kubičnih metrov, kar pomeni, da povprečen hlod meri skoraj en kubični meter. Gre za največjo količino doslej.
Pred dvema letoma, ko je Pomurje prizadelo močno neurje, je bilo zbranih nekaj več kot 1300 hlodov, letos pa les prihaja iz rednih sečenj in širšega območja Pomurja ter Podravja.
Rojko poudarja, da ima vsak hlod natančno dokumentiran in zakonit izvor. Zanj obstaja odločba Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka oziroma je znana parcelna številka izvora. Evidentirane so drevesna vrsta, dimenzije, dolžina in kubatura, znana pa je tudi pričakovana vrednost, ki jo ob prijavi poda lastnik - ta podatek ostaja poslovna skrivnost.
Deset drevesnih vrst, prevladuje hrast
Gre za četrto dražbo v Gornji Radgoni letos. Na njej je zastopanih približno deset drevesnih vrst. Med njimi prevladuje hrast, predvsem dob in graden, ki ostajata nosilni drevesni vrsti v Pomurju z vidika vrednosti.
Poleg hrasta so na dražbi še jesen (okoli 70 kubičnih metrov), robinija (približno 150 hlodov oziroma 70 kubičnih metrov), češnja, lipa, macesen, kostanj, topol, trnata gledičija ter posamezni primerki hruške in oreha.
»Lesa ne sekamo zaradi dražbe, ampak dražba predstavlja način, kako že posekan, sečno zrel les čim bolje ovrednotiti,« je pojasnil Rojko in dodal, da je pomembno, da se gozdovi upravljajo trajnostno ter da del dreves ostane tudi prihodnjim generacijam.
Bo hrast znova dosegel rekord?
Lani je najvišja dosežena cena znašala 1920 evrov za kubični meter najboljšega hloda. Organizatorji tudi letos pričakujejo visoke cene, morda celo višje od lanskih, saj je po Rojkovih besedah povprečna kakovost razstavljenega lesa zelo dobra.
Končne cene bodo znane 20. februarja ob javnem odpiranju ponudb. Cilj je preseči 90-odstotno prodajo hlodov že v prvem krogu, lani je bilo prodanih 94 odstotkov lesa.
Kupci iz vse Evrope
Dražba privablja kupce iz širše Evrope. Med njimi so podjetja iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Srbije, lani pa so sodelovali tudi kupci iz Portugalske.
Del lesa je posredno končal celo na azijskem trgu, v Vietnamu in na Kitajskem.
Rojko poudarja, da je postopek popolnoma transparenten: ponudbe se zbirajo do 20. februarja, do 10. ure, ob 12. uri pa bo potekalo javno, komisijsko odpiranje ponudb, kjer je za posamezen hlod izbran najvišji ponudnik.
Od furnirja do sodov
Večina lesa konča v predelavi. Najkakovostnejši hlodi so namenjeni izdelavi furnirjev za plemenitenje pohištva, del lesa kupi sodarska industrija, drugi del pohištvena in parketarska industrija. Nižji kakovostni razredi se uporabijo za železniške pragove, palete ali druge izdelke.
Dan odprtih vrat bo v četrtek, 26. februarja 2026, od 9. ure dalje, ko bodo predstavljeni tudi končni rezultati dražbe in skupne prodane količine.
Dražba tako ostaja pomemben gospodarski dogodek za Pomurje, ki lokalnim lastnikom gozdov omogoča doseganje višjih cen, kupcem pa na enem mestu ponuja večjo količino kakovostnega lesa, je še povedal Rojko.
