Razpravljali so o tem, kako lokalne skupnosti na Goričkem že danes odgovarjajo na izzive starajoče se družbe.
Na Socialni kmetiji Korenika na Goričkem je bil danes strokovni posvet o odzivu podeželja na izzive starajoče se družbe.
Dogodek je združil strokovnjake s področij socialnega varstva, podjetništva in lokalnega razvoja, pa tudi predstavnike občin, socialnih podjetij in domov za starejše.
Udeleženci so soglašali, da Goričko ponuja številne inovativne rešitve skupnostne oskrbe, ki bi lahko služile kot zgled širši Sloveniji in celo Evropi.
Tako kot druge evropske države se tudi Slovenija sooča s hitro rastočim deležem starejšega prebivalstva in s tem z vprašanjem, kako zagotoviti učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe. Na Goričkem pa že danes delujejo številni projekti, ki dokazujejo, da je mogoče ustvariti okolje, kjer lahko ljudje stanejo doma in starajo dostojanstveno.
Direktor Socialne kmetije Korenika Goran Miloševič je poudaril, da se na izzive dolgoživosti odzivajo z ustvarjanjem pogojev za kakovostno življenje v domačem okolju.
»Želimo, da življenje ni le dolgo, ampak predvsem kakovostno,« je dejal in dodal, da Korenika deluje kot večgeneracijski center, ki povezuje starejše, otroke in lokalno skupnost ter ponuja številne aktivnosti za vse generacije.
Sodelovanje kot temelj uspeha
Udeleženci posveta so poudarili pomen sodelovanja med različnimi akterji – od občin in socialnih podjetij do domov za starejše.
»Sodelovanje je socialni kapital, ki ga na Goričkem imamo in znamo negovati,« je poudaril Miloševič.
Korenika že sodeluje z novo enoto doma za starejše v Šalovcih, ki jo gradi Dom starejših Lendava. Skupaj pripravljajo programe, ki bodo stanovalcem doma omogočili vključevanje v vsakdanje življenje kmetije – od druženja in delavnic do aktivnosti na prostem. Tak pristop bo po besedah župana občine Šalovci Iztoka Farteka prispeval k boljši kakovosti življenja, večji samostojnosti in občutku pripadnosti.
Direktor Doma starejših Lendava Goran Kuzma je pojasnil, da bo novi dom v Šalovcih sprejel 24 stanovalcev, med njimi tudi osebe z demenco. Po njegovih besedah gre za pomemben korak k revitalizaciji podeželja, saj se mnogi starejši želijo vrniti v okolje, kjer so odraščali.
»Podeželski dom ponuja drugačno izkušnjo kot mestni – bližino narave, gibanje okoli hiše, stik z zemljo in občutek domačnosti,« je dejal Kuzma.
Tudi zanimanje za novo enoto je veliko, kar potrjuje, da podeželski način bivanja postaja vedno bolj privlačen.
Posvet je pokazal, da projekt presega zgolj gradnjo doma za starejše – gre za celovit model skupnostne skrbi, ki povezuje socialno podjetništvo, javne institucije in civilno družbo.
»Takšno sodelovanje omogoča aktivno, ustvarjalno in kakovostno staranje ter krepi vezi med ljudmi,« je poudarila Tatjana Čop, odgovorna urednica revije Predelava in prodaja.
