Romska skupnost opozarja na upad športnih in kulturnih dejavnosti.
V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti je bila danes okrogla miza z naslovom »Šport in kultura znotraj romske skupnosti - izzivi prihodnosti«, na kateri so sogovorniki osvetlili pomen športa in kulture pri vključevanju romske skupnosti ter izpostavili ključne izzive, s katerimi se soočajo na lokalni in državni ravni.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je pojasnil, da v Prekmurju deluje kar nekaj romskih društev, ki se ukvarjajo predvsem s kulturnimi in v manjši meri tudi s športnimi dejavnostmi, vendar je njihova aktivnost zelo neenakomerna.
Medtem ko so nekatera društva dejavna, druga delujejo zgolj v okviru svojih omejenih zmožnosti, predvsem zaradi pomanjkanja podpore in infrastrukture. Na jugovzhodu Slovenije je teh društev še bistveno manj, ponekod jih skoraj ni.
Po njegovih besedah je danes romskih športnih ekip zelo malo, čeprav je bilo stanje v preteklosti bistveno boljše. Spomnil je, da je bilo pred približno dvajsetimi leti v Sloveniji več kot trideset romskih društev, skoraj vsako pa je imelo tudi folklorno skupino.
Takrat so redno organizirali srečanja romskih folklornih skupin in več let zapored tudi prireditev Ciganska noč, ki je romskim glasbenim in folklornim skupinam omogočila prve večje nastope in prepoznavnost.
Na področju športa se po besedah Muca opaža upad organiziranega klubskega delovanja, čeprav se nekoliko povečuje število posameznikov, ki se vključujejo v športne dejavnosti drugih, neromskih klubov.
Eden največjih izzivov ostaja pomanjkanje športne infrastrukture, saj so številna romska naselja v preteklosti imela lastna igrišča, ki jih danes večinoma ni več.
Razmere so še posebej slabe v jugovzhodni Sloveniji, kjer športnih objektov v romskih naseljih skoraj ni.
Muc je opozoril, da v romski skupnosti upada športna aktivnost vseh starostnih skupin. Medtem ko so se v preteklosti s športom ukvarjali tudi starejši Romi, danes po 35. letu starosti skorajda ni več redne športne dejavnosti.
Zaskrbljujoč je tudi upad telesne aktivnosti med otroki in mladimi, kar se kaže v slabši telesni pripravljenosti in zdravju.
Ob tem je poudaril, da tako šport kot kultura v romski skupnosti potrebujeta več sistemske podpore, več priložnosti za razvoj ter več usposobljenih kadrov, ki bi se lahko dolgoročno posvečali delu z mladimi. Po njegovem mnenju sta prav šport in kultura ključna področja, ki lahko pomembno prispevata k boljši vključenosti romske skupnosti v širšo družbo.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan je poudaril, da je romska skupnost neločljiv del slovenske družbe in da mora biti kot takšna vključena tudi v razmisleke o športnih programih ter razvoju športne infrastrukture. Po njegovih besedah je ključno, da se pripadniki romske skupnosti aktivno vključujejo v dogajanje v lokalnem okolju, tako v Murski Soboti kot tudi širše v Prekmurju in Sloveniji.
Poudaril je, da ima šport za romsko skupnost poseben pomen, saj spodbuja zdrave življenjske navade, uči sodelovanja ter omogoča sklepanje prijateljstev, ki pogosto trajajo vse življenje. Prav zato šport predstavlja pomembno orodje za uspešno integracijo.
Ob tem je opozoril, da pomanjkanje telesne aktivnosti med mladimi ni zgolj izziv romske skupnosti, temveč celotne slovenske družbe.
Kot je dejal, so današnje generacije otrok pod močnim vplivom digitalnega sveta, kar zahteva dodatne spodbude za gibanje in športno udejstvovanje. Ključno vlogo pri tem imajo pozitivni vzorniki, pa tudi ustrezna športna infrastruktura.
Poudaril je, da se je država v zadnjem obdobju močno usmerila v vlaganja na lokalni ravni. Ministrstvo je po njegovih besedah po vsej Sloveniji izdalo že 308 odločb za sofinanciranje športnih projektov, od tega 41 v Pomurju. Poleg tega bo ministrstvo letos objavilo razpis za podporo 400 strokovnim delavcem v občinah, pri čemer naj bi Murska Sobota pridobila vsaj dve, morda celo tri kadrovske kvote.
Po njegovem mnenju je smiselno, da se v večji meri izpostavijo tudi uspešni romski športniki, saj lahko prav oni s svojim zgledom najbolj učinkovito spodbudijo mlade Rome k večji vključenosti v šport.
V razpravi so sodelovali še Danica Polak Gruden, direktorica urada za narodnosti, Damjan Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota, Miran Kos, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, ter Darko Rudaš, predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu Mestne občine Murska Sobota.
Okrogla miza se je zaključila s poudarkom, da sta šport in kultura ključna dejavnika integracije, izboljšanja kakovosti življenja in krepitve medsebojnega razumevanja.
