Predlog za razrešitev predsednika državnega zbora temelji predvsem na očitkih o kršitvi ustave in onemogočanju ustanovitve parlamentarnih preiskovalnih komisij. Opozicija ob tem napoveduje, da bo v primeru novih zapletov posegla tudi po ustavni presoji.
Vodje poslanskih skupin Svobode, Socialnih demokratov (SD) in Levice so popoldne vložitvi predloga za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Po njihovem mnenju izgubil legitimnost za opravljanje funkcije, saj naj bi z ravnanjem ob ustanavljanju parlamentarnih preiskovalnih komisij kršil ustavo.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je dejal, da bodo predlog za razrešitev vložili soglasno skupaj z opozicijskima partnericama.
Ob tem je poudaril, da se »z ustavo, ki je temelj naše domovine, ni za igrati«. Opozoril je, da je Stevanović pri isti vsebini enkrat glasoval za, drugič pa proti, kar je označil za nesprejemljivo.
Spomnil je tudi na opozorila ustavnih pravnikov, ki so po njegovih besedah ocenili, da je šlo za namerno kršitev ustave, ta pa se je kljub opozorilom ponovila še drugič. Zato po njegovem mnenju Stevanović ni več primeren za vodenje državnega zbora.
Meira Hot iz SD je dejala, da bi moral predsednik državnega zbora predvsem varovati legitimnost in demokratičnost parlamentarnih postopkov ter zaščititi tudi pravice opozicije, med njimi pravico do ustanavljanja parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Po njenih besedah so bili od prve razprave o ustanovitvi komisij priča »malverzacijam, igram in dobesednemu spodkopavanju ustave in zakonodaje«, pri čemer je posebej izpostavila ravnanje predsednika državnega zbora.
Pojasnila je, da se je Stevanović skliceval na to, da je svojo ustavno dolžnost izpolnil že s sklicem izredne seje, nato pa poudarjal, da poslanci glasujejo po svoji vesti.
Po besedah Hot so poslanci najprej vezani na ustavo, ki glede ustanavljanja preiskovalnih komisij ne dopušča različnih razlag. Spomnila je, da so bili na seji komisije za poslovnik ustavni pravniki različnih strokovnih in svetovnonazorskih pogledov enotni, da je glasovanje proti dnevnemu redu pomenilo neposredno kršitev ustave.
Ocenila je, da bi moral prav predsednik državnega zbora na to prvi opozoriti in takšno ravnanje preprečiti.
Dodala je, da vprašanje, ali ima opozicija dovolj glasov za razrešitev, ni bistveno. Namen predloga je po njenih besedah pokazati, da je takšno ravnanje nedopustno, hkrati pa upajo, da bo razprava spodbudila vest posameznih poslancev oziroma da bi Stevanović morda odstopil tudi sam.
Mesec: Prvič v zgodovini parlamenta sta bili izvotljeni ustavni pravici opozicije
Koordinator Levice Luka Mesec, tudi kandidat za župana Ljubljane, pa je poudaril, da je predsednik državnega zbora druga najpomembnejša funkcija v državi in da mora skrbeti za spoštovanje ustave, poslovnika ter enake pravice vseh poslancev.
Po njegovih besedah se je prvič v 35-letni zgodovini slovenskega parlamenta zgodilo, da je bila izredna seja sicer sklicana, dnevni red pa nato ni bil potrjen, zaradi česar opozicija ni mogla uveljaviti ustavne pravice do ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije.
Ob tem je poudaril, da Stevanović ni bil le opazovalec, temveč je sam glasoval proti dnevnemu redu.
Če se to zgodi enkrat, je po njegovih besedah to mogoče razumeti kot zdrs, ko pa se zgodi dvakrat, gre po oceni ustavnih pravnikov za namerno kršitev oziroma zlorabo ustave.
Zato je ocenil, da na mestu predsednika državnega zbora ne more sedeti nekdo, ki zlorablja ustavo.
Mesec opozoril tudi na primer poslanca Borisa Mijića
Dejal je, da je Levica najprej zahtevala sklic nujne seje odbora za gospodarstvo, vendar je prejela odgovor, da odbor za primer ni pristojen.
Nato so zahtevali razširitev na mandatno-volilno komisijo, vendar do njenega sklica po njegovih besedah ni prišlo. Ocenil je, da opozicija danes ne more sklicati ne nujnih sej odborov, ne izrednih sej državnega zbora, ne zahtevati parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Če bi takšna praksa postala običajna, bi se po njegovih besedah lahko zgodilo tudi, da opozicija ne bi mogla več učinkovito uveljavljati drugih ustavnih instrumentov, denimo interpelacij ministrov.
Ob tem je spomnil, da je Stevanović sam dejal, da Boris Mijić nima več moralne pravice sedeti v parlamentu, hkrati pa napovedal njegov odstop šele oktobra.
Po Mesčevih besedah to ni moralna drža.
Ob koncu je pozval poslance koalicije, ki Stevanoviću omogočajo opravljanje funkcije, naj se vprašajo, koliko jim pomenijo ustava, poštenost in spoštovanje pravil.
Zakaj predlog prav zdaj?
Na vprašanje, zakaj so se za vložitev predloga odločili prav zdaj, čeprav dosedanji poskusi razrešitve predsednikov državnega zbora niso bili uspešni, je Sajovic odgovoril, da so najprej počakali na mnenja štirih ustavnih pravnikov in razpravo na komisiji za poslovnik.
Dodal je, da so pričakovali tudi odziv predsednika državnega zbora, vendar ga po njihovem mnenju ni bilo. Kot dodatne razloge za ukrepanje je navedel še odpoved oziroma nesklic nekaterih parlamentarnih odborov.
Hot je poudarila, da je predlog za razrešitev le eden od korakov opozicije. Spomnila je, da je opozicija najprej zahtevala razpravo na komisiji za poslovnik, kjer so ustavni pravniki soglasno ocenili, da gre za eklatantno kršitev ustave.
Po njenih besedah je koalicija prvo glasovanje še pojasnjevala z odsotnostjo nekaterih opozicijskih poslancev, drugo glasovanje proti dnevnemu redu pa je pokazalo, da je šlo za namerno ravnanje.
Če bi po parlamentarnih počitnicah prišlo še do tretje blokade ustanovitve preiskovalnih komisij, bo po njenih besedah sledila tudi pobuda za presojo ustavnosti.
Na vprašanje o sodelovanju opozicijskih strank je Hot odgovorila, da Svoboda, SD in Levica sodelujejo že od prvega dne mandata. Po njenih besedah za sodelovanje ne potrebujejo posebne formalne oblike, temveč soglasje, medsebojno spoštovanje in partnerstvo.
Dodala je, da opozicija deluje enotno in da bo tudi v prihodnje ostala močna ter glasna pri opozarjanju na ravnanje koalicije.
