Odzivi ob ponovni potrditvi Zakona o verski svobodi
škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem mag. Geza Erniša pravi, da so v njegovi cerkvi pričakovali ponovno potrditev zakona. »Noben zakon ni popoln in tudi ta ni. Prepričan pa sem, da predstavlja neko dobro osnovo, na kateri lahko verske skupnosti oz. cerkve delajo. Istočasno pa daje zakon možnost nadaljnjega pogovora o določenih segmentih v zakonu, ki bodo prav gotovo predmet bodočih razprav,« pravi Erniša, ki meni, da bo praksa pokazala, kje bo potrebno kaj dopolniti ali spremeniti.
»Mogoče bo zakon prinesel nekaj več reda okoli registracije verskih skupnosti, saj so po prejšnjem zakonu bile dovolj za registracijo verske skupnosti že tri osebe. To ni bilo v redu, saj lahko to prinaša na to področje kaos. Torej je v tem pogledu zakon korak naprej. Tudi na nekaterih drugih področjih zakon dobro ureja zadeve. S tem mislim predvsem na delovanje v ustanovah, kot so bolnišnice, domovi za starejše občane, tudi v vojski in policiji. Vedno znova pa je potrebno pripomniti, da se v evangeličanski cerkvi zavzemamo, da je cerkev ločena od države kakor je navsezadnje tudi določeno v ustavi. K temu stremijo vse moderne družbe,« meni škof evangeličanske cerkve. 
Zaščititi manjšinske cerkve
Zakon je v vseh fazah obravnave naletel na številne kritike opozicijskih poslanskih skupin in DeSUS. Najpogostejši so očitki, da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj ter privilegira rimskokatoliško cerkev. »Težko ocenjujem ali bo rimskokatoliška cerkev kot največja cerkev res privilegirana. Bolj lahko zadevo komentiram z našega stališča. Mogoče bo v zakonu potrebno razmišljati v tej smeri, da bi bile bolj zaščitene manjšinske cerkve. če povem v narekovajih, da bi dobile še nekaj več pravic in si tako zagotovile svoj obstoj tudi v bodoče. če sem konkreten, evangeličanska cerkev je zgodovinska cerkev na Slovenskem. Zgodovinska dejstva pričajo, kako pomembna in zaslužna je naša cerkev predvsem v smislu knjižnega jezika in za obstoj slovenskega naroda. Zato v bodoče pričakujemo, da bo država pomagala pri tistih projektih in programih naše cerkve, ki so vezani predvsem na to področje: torej ohranjanje te cerkve in njen napredek,« zaključuje škof evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša.
Stanje duha v družbi na nizkem nivoju
Beltinški župnik Alojz Benkovič pravi, da se niti ni dosti poglabljal v podrobnosti zakona in ga je spremljal bolj ob strani ter da ima glede tega svoje mnenje. »Predvsem glede stanja duha v naši družbi, ki se mi zdi, da je na zelo nizkem nivoju, kar se vleče še iz prejšnjega stoletja. V takšnem vzdušju je težko sprejemati pametne zakone. Druga stvar pa je dejstvo, da se je zakon sprejemal v vzdušju, ki so ga ustvarjali mediji v zadnjem mesecu dni. To vzdušje je bilo zelo nasprotno na splošno do vseh cerkva oz. veroizpovedi, ki so prisotne v Sloveniji. Praktično ne gre pri nobeni veri za rešene zadeve. če pogledamo na muslimane, le-ti ne morajo dobiti svojega centra. Pa tudi pri ostalih cerkvah smo v bistvu vsi na istem. Zakon ne bo mogel rešiti tistih stvari, ki se meni zdijo bistvenega pomena pri stanju duha v Sloveniji,« pravi Benkovič, ki meni, da samega stanja duha zakon niti ne more rešiti.
»Tisti, ki delajo tako gonjo napram veri, se niso vprašali o osnovnih stvareh glede vere in religije. Z zakonom si morda lahko nekdo poteši vest, da je naredil vse, kar je bilo mogoče narediti v tem trenutku.« Glede očitkov nasprotnikov zakona, da bo poslej rimskokatoliško cerkev privilegira, je beltinški župnik prepričan, da so neupravičeni. »To je le strah antiteistov, ne ateistov. Nobenemu nikoli ne gre za nobeno privilegiranost, saj glede tega poteka vse v nekem strpnem ozračju. Rad bi poudaril nekaj, kar se tiče res prave vere. Da ne rečem, da mnogi ljudje izkoriščajo vero v svoje politične, vojne ali pa ne vem kake namene. To so ateisti, ki poskušajo s pomočjo vere uresničiti svoje slabe in podle cilje,« je kritičen Alojz Benkovič, ki kot dobro stvar zakona vidi nek okvir, znotraj katerega je potem lažje določati druge stvari.
Za blebetanje visoki zneski
Dosti prahu je dvigal tisti del zakona, ki govori o prispevkih za
socialno varnost verskih delavcev. »Pri tem zakonu so se izpostavljali
tisti deli, ki določajo neke ekonomske ugodnosti. To so očitali ljudje,
ki že šestdeset let živijo na račun vseh davkoplačevalcev. Za njihovo
prazno blebetanje država plačuje več desetkratne zneske, kot jih nameni
za socialno in pokojninsko varnost verskega delavca. če se bo ta gonja
nadaljevala, enostavno ne bom želel več teh drobtinic in se bom vsemu
odpovedal. Ljudje imajo toliko občutka in so velikodušni do tistega, ki
skrbi za njihove duhovne potrebe,« je v dobrodušnost svojih vernikov
prepričan prvi mož beltinške župnije Alojz Benkovič.
Zakon kot osnova za diskriminacijo med verskimi skupnostmi
Mnogi menijo, da zakon predstavlja korak nazaj predvsem za manjše verske skupnosti. Ena izmed njih je tudi krščanska adventistična cerkev, ki v Sloveniji šteje okoli 500 vernikov. Eden izmed 14 molitvenih domov se nahaja tudi v Murski Soboti. Pastor murskosoboških adventistov Aleš Kavkler
pravi, da v njegovi cerkvi obžalujejo, da je bil Zakon o verski svobodi
v državnem zboru ponovno potrjen. »Kljub temu da je pohvalno, da
država skuša urediti področje delovanja verskih skupnosti, smo
prepričani, da Zakon pomeni odmik od ustavne kategorije ločenosti
verskih skupnosti in države, saj nekatere verske skupnosti od države
'ločuje' bolj kakor druge.«
Murskosoboški pastor meni, da je stari zakon v smislu pravnega položaja vse verske skupnosti postavljal v enak položaj. »Novi pa pomeni zakonsko osnovo za diskriminacijo med njimi in sicer na naslednjih področjih. Delitev na 'cerkve' in 'verske skupnosti' v praksi pomeni delitev na "prvorazredne" in "drugorazredne" verske organizacije oz. vsaj odpira vrata za to delitev. Ko gre za registracijo verskih skupnosti, številčne omejitve pomenijo oteževanje delovanja nekaterih, predvsem manjših in v Sloveniji 'mlajših' verskih skupnosti,« na probleme manjših verskih skupnosti opozarja Kavkler.
Izvajanje verske osrkbe z lastnimi sredstvi
Kavkler je kritičen tudi do tega, da si je država zadala nalogo zagotavljanja duhovne oskrbe v vojski, policiji, bolnišnicah in zaporih. »Pri tem iz te svoje naloge izključuje vse tiste verske skupnosti, ki v teh ustanovah nimajo zadostnega števila vernikov. Kriterij zadostnosti ni nikjer določen. Prav tako tudi ni jasno, ali bodo ostale verske skupnosti lahko nemoteno opravljale versko oskrbo v teh ustanovah ali pa se bo dogajalo, kot se že je v nekaterih primerih, da je bil dostop otežen, češ 'saj je že bil duhovnik tukaj'. S tem se odpirajo vrata za še en absurd. Večje verske skupnosti bodo za nudenje verske oskrbe plačane iz denarja davkoplačevalcev ateistov in davkoplačevalcev vernikov manjših verskih skupnosti, ki bodo versko oskrbo še naprej izvajale z lastnimi sredstvi. Pravičneje bi bilo, če bi država vsem verskim skupnostim omogočila opravljanje verske oskrbe tako, da bi verskim uslužbencem zagotovila nemoten dostop do zaposlenih oz. varovancev v omenjenih ustanovah in prostor za opravljanje verske oskrbe. Vse to pa bi verske skupnosti izvajale z lastnimi sredstvi,« na zapostavljenost manjših verskih skupnosti opozarja Aleš Kavkler.
Dolgoročno poslabšanje položaja manjših verskih skupnosti
»Korak nazaj pomeni tudi uvajanje številčnega kriterija na področju gradnje verskih objektov v novih urbanih naseljih, saj manjše verske skupnosti v tem ne bodo imele večine prebivalstva in s tem tudi ne zakonske podlage za graditev takih objektov oz. jim bo ta lahko onemogočena,« pravi Kavkler, ki pričakuje dolgoročno poslabšanje položaja njegove in ostalih manjših verskih skupnosti.
Za konec pa Aleš Kavkler dodaja, da po njihovem mnenju zakon nosi zgrešeno ime. »Imenuje se namreč Zakon o verski svobodi - ta je ustavna kategorija in osnovna človekova pravica in zakon o njej tako rekoč tudi ne govori. Pravilneje bi bilo, če bi se imenoval Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti ali nekaj podobnega v tej smeri.«
