Med uporabniki legalnih drog iz domačega vrta je v Pomurju najbolj priljubljena opojna kadulja oziroma Salvia.
Pri večjem delu javnosti so prva asociacija, ob omembi beseda droga, marihuana, injekcijske igle za vbrizgavanje heroina in ostale droge, ki so uvrščene na seznam prepovedanih drog. A med droge se uvrščajo tudi mnoge druge psihoaktivne stvari, nekatere med njimi lahko najdemo tudi na domačih vrtovih ali trgovinskih policah.
»Trendovske droge« tudi pri nas
Droge, ki so zakonite in hkrati dostopne širšim množicam, so pogosto zlorabljene. Mednje spadajo vsem znane substance, kot so npr. alkohol, tobak, zdravila na recept, sirupi proti kašlju, steroidi, zadnje čase pa na trg prodirajo nove, mnogim še neznane snovi. Med slednjimi so najpogostejše kratom (Mitragyna speciosa), opojna kadulja (Salvia Divinorum), halucinogene gobe in sintetične snovi kot MDAI, Methoxetamine ter 6-APB. Iz murskosoboškega Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog so nam sporočili, da primera zasvojenosti od t. i. »trendovskih drog« sicer še niso obravnavali, a realna slika med mladimi je drugačna. Pogovarjali smo se namreč z nekaterimi posamezniki, ki so opojno kaduljo že poizkusili oziroma jo pogosteje uživajo.
Fenomen »zakonite zadetosti«
S problemom odvisnosti od drog se pristojni organi ukvarjajo že dlje časa, priznan britanski časopis The Guardian pa je nedavno objavil zanimiv prispevek o psihoaktivnih substancah, ki so se med leti 2005 in 2011 prvič pojavile v Evropski uniji. Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti (EMCDDA) je v svojem poročilu poudaril, da lahko visoko število omenjenih substanc (teh je namreč kar 164) pripišemo zmeraj bolj priljubljenemu fenomenu t. i. »zakonite zadetosti« (ang. »legal high«), slovenski mediji pa so »trendovske« droge prvič omenili leta 2010.
Kaj vse se skriva na naših vrtovih?
S pojavom legalnih drog se je posledično povečalo tudi število njihovih ponudnikov (predvsem spletnih). Inštitut za raziskave in razvoj Utrip je v poročilu za javnost omenil, da gre pri tovrstnih drogah večinoma za eksotične rastline, snovi ali kombinacijo snovi, ki jih lahko kupimo zakonito, nekatere pa rastejo celo na naših vrtovih oziroma v gozdu. Na evropski ravni je bil zato vzpostavljen poseben sistem za zgodnje opozarjanje na nove droge, ki naj bi uporabnike in oblasti obveščal o morebitnih nevarnostih ter posledicah posamezne substance za zdravje.
Stanje v Sloveniji
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in EMCDDA sta leta 2010 izvedla obsežno anketo glede uporabe drog v državi, v kateri so sodelovali prebivalci v starosti od 15 do 64 let. Legalne droge v vprašalniku sicer niso bile zajete, je pa iz podatkov razvidno, da je 17 % sodelujočih v raziskavi prepovedane droge poizkusilo vsaj enkrat v svojem življenju. Večina jih je prišla v stik z marihuano (17 %), sledili so kokain (3 %), ekstazi (2 %) in amfetamini (1 %), povprečna starost, pri kateri so anketiranci omenjene substance prvič poizkusili, pa se je gibala med 19 in 23 let.
Opojna kadulja – iz Mehike na evropski trg
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je med legalnimi drogami v Pomurju najbolj razširjena opojna kadulja (Salvia Divinorum), ki je na evropske trge prodrla iz Mehike, kot psihoaktivno snov pa so jo kot del verskih obredov uporabljali predvsem šamani. Ker zaenkrat še ni uvrščena na seznam prepovedanih substanc, jo nekateri gojijo celo doma v cvetličnih lončkih. Njeno uživanje je dovoljeno le na podlagi izstavljenega zdravniškega recepta, v primeru kršenja pravil pa sledijo sankcije. Uporabniki so poročali o boljšem razpoloženju, izbruhih smeha, pomirjenosti, znani so primeri prividov in spremenjenega stanja zavesti, dolgotrajna uporaba pa lahko povzroči anksioznost, delirij, diurezo (izločanje seča), močno potenje ter mrzlico.
Avtor: Teodora Kuhanec
