Gojitelji ptic ujed iz treh držav so po okolici Beltincev lovili divje živali, kot nekoč beltinski graščaki.
Zavod za turizem in kulturo Beltinci je v sodelovanju s Sokolarskim društvom Pomurja ter Slovensko zvezo za sokolstvo in zaščito ptic ujed, na dvorišču beltinskega gradu pripravil deveti odprti lov s sokoli. Tudi tokat so se dogodka poleg gojiteljev ptic ujed iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške udeležili številni ljubitelji narave, ki so spoznali pomen in namen tovrstnega lova. Lov s pticami ujedami pa ima v Sloveniji kot v tujini že dolgoletno tradicijo, okoli 13. stoletja so ga izvajali tudi beltinski grofje.
Simbolični lov
Po končani svečanosti pred gradom so gojitelji svoje ptice odpeljali na okoliške travnike, polja in gozdove, kjer so pripravili lov. Ptice ujede so s pomočjo psov in gojiteljev lovile najrazličnejšo divjad, ki živi v naravi. Pred začetkom devetega odprtega lova s sokoli in drugimi pticami so zbranim zaigrali nekaj lovskih skladb rogisti Kulturnega društva Križevski rogisti pod umetniškim vodstvom Mirka Herica.
Vsakoletni lov s sokoli prestavlja druženje in spoznavanje ptic ujed, ni pa načrtno izvajanje lova.
Prišli tudi častni gostje
Kot častni gostje so se obiskovalcem predstavili člani Radenske konjenice, ki jo je vodil Jože Hozjan. Zbrane je v imenu Upravnega odbora Zavoda za turizem in kulturo Beltinci pozdravil predsednik dr. Nikolaj Szepessy. Sokolarje je pozdravil tudi župan občine Beltinci Milan Kerman, ki jim je zaželel prijeten lov v naravi. O pomenu dogodka je spregovorila predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Šoba, ki je poudarila, da je sokolarstvo umetnost lova. Predsednik Sokolarskega društva Pomurja Dragan Zemljič, je predstavil posamezne ptice ujede- sokole in kragulje, nekaj besed pa je zbranim namenil še predsednik Zveze lovskih družin Prekmurja Ludvik Rituper.
''V stiku s naravo doživljajo prav tisto, kar se je dogajalo v zgodovini lova, ko je sokol lovil divje živali.'' Sokolarstvo kot tako pa je zaščiteno tudi na v svetovnem merilu, in sicer pod okriljem Unesca.
Jože Žerdin
