Ambiciozna strategija za razvoj kulture v Mestni občini Murska Sobota sprejeta, a brez pomislekov ni šlo.
Na današnji seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota so svetniki obravnavali predlog Strategije razvoja kulture v Mestni občini Murska Sobota za obdobje 2027 do 2035.
Celovit dokument za razvoj kulture
Gre za prvi celoviti strateški dokument občine na področju kulture, ki opredeljuje stanje, izzive in razvojne usmeritve za prihodnjih osem let.
Strategija temelji na zakonodajni obvezi in je bila pripravljena v sodelovanju z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, društvi in drugimi deležniki.
Dokument poudarja, da je kultura pomemben del identitete regije in ključni dejavnik razvoja. Povezuje se z različnimi področji, med drugim z izobraževanjem, turizmom, gospodarstvom in socialnim okoljem.
Murska Sobota kot kulturno središče regije
Strategija izpostavlja Mursko Soboto kot osrednje kulturno središče Pomurja, kjer se prepletajo različne kulturne dejavnosti, dediščina in sodobna ustvarjalnost. Kulturno življenje oblikujejo javni zavodi, kulturna društva, festivali ter številni ustvarjalci.
Poseben poudarek je namenjen kulturni dediščini, ki vključuje tako materialne kot nesnovne elemente, od zgodovinskih objektov do tradicij, jezika in običajev. Dokument izpostavlja tudi pomen prekmurščine kot pomembnega dela regionalne identitete.
Jasno zastavljeni cilji do leta 2035
Strategija prinaša več konkretnih ciljev, ki jih želi občina doseči v prihodnjem obdobju.
Eden ključnih ciljev je izboljšanje položaja financiranja kulture. Občina želi do leta 2030 napredovati za vsaj dve mesti med slovenskimi mestnimi občinami glede financiranja kulture.
Pomemben poudarek je tudi na infrastrukturi. Strategija predvideva celovito obnovo gradu Murska Sobota, posodobitev Gledališča Park in drugih kulturnih prostorov ter nadgradnjo Galerije Murska Sobota.
Načrtovana je tudi investicija v prostore pokrajinske in študijske knjižnice ter nadzidava glasbene šole.
Novi prostori in več priložnosti za mlade
Med ključnimi cilji je tudi večja vključenost mladih v kulturno življenje. Strategija predvideva nove prostore za Mladinski informativni in kulturni klub ter razvoj programov, ki povezujejo kulturo in kreativne industrije.
Načrtovani so tudi mentorski programi in prostori za ustvarjanje, kot so studii za glasbo, fotografijo in video produkcijo.
Pripravljavci izpostavili cilje in ukrepe
Direktor zavoda Škrateljc Uroš Grilc je v predstavitvi povedal, da je strategija nastajala po anketiranju kulturnih deležnikov, individualnih intervjujih z direktorji javnih zavodov in po javni tribuni, ki je bila 3. marca.
Ob tem je izpostavil, da dokument ni načrt dela, ampak strateški okvir za obdobje osmih let, ki določa prioritete in smer razvoja. Prvo poročanje o izvajanju ciljev je predvideno za leto 2030, takrat pa bodo možne tudi spremembe.
Po njegovih besedah so cilji osredotočeni na krepitev mesta kot kulturnega središča, razvoj celotnega kulturnega sektorja, povezovanje kulture z izobraževanjem, turizmom in gospodarstvom ter na izrazitejše vključevanje mladih.
Med ključnimi cilji obnova gradu, novi prostori za MIKK in več vlaganj v kulturo
Med glavnimi cilji dokumenta je izboljšanje položaja Murske Sobote pri financiranju kulture med slovenskimi mestnimi občinami.
Po navedbah pripravljavcev je občina trenutno na 9. mestu med 12 mestnimi občinami, cilj strategije pa je, da bi v tem obdobju napredovala vsaj na 7. mesto.
Pomemben sklop ciljev je vezan na kulturno infrastrukturo. Strategija med drugim predvideva celovito obnovo gradu Murska Sobota, nove prostore za Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, investicije v Pokrajinsko in študijsko knjižnico, nadgradnjo Galerije Murska Sobota, nadzidavo Glasbene šole Murska Sobota ter ureditev atrija Gledališča Park.
Dokument občino spodbuja tudi, da prostore v svoji lasti, kjer je to smiselno, nameni kulturni dejavnosti. Pri tem se omenja tudi možnost uporabe nekaterih prostorov za umetniške rezidence.
Poseben poudarek na mladih, ustvarjalnosti in novih programih
Pripravljavci so v predstavitvi večkrat izpostavili, da je eno izmed najbolj občutljivih področij vključevanje mladih v kulturo.
Strategija zato predvideva nove prostore za Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota in večjo usmeritev v kulturne in kreativne industrije, kot so arhitektura, oblikovanje, moda ter druge sodobne oblike ustvarjalnega izraza.
Po besedah Grilca je prav vlaganje v nove prostore za mlade in njihovo večje vključevanje v kulturne programe verjetno celo eden ključnih strateških ciljev, saj naj bi prav tam nastajali novi kadri, novi programi in dolgoročna ustvarjalna energija mesta.
S tem je tesno povezan tudi cilj oživljanja gradu Murska Sobota. Po selitvi MIKK bi po tej zamisli Pomurski muzej dobil več možnosti za sodobnejšo in komunikativnejšo programsko zasnovo, kar bi prispevalo tudi k oživljanju mestnega jedra.
Muzej strpnosti kot eden najbolj vsebinskih ciljev
Med bolj izpostavljenimi vsebinskimi cilji je bila tudi vzpostavitev Muzeja strpnosti. Grilc je ob tem poudaril, da je prostor Murske Sobote in Prekmurja znan po odprtosti, večkulturnosti, sobivanju različnih narodnosti, skupnosti in veroizpovedi.
Po njegovih besedah bi takšen projekt lahko postal močno sporočilo širšemu prostoru o pomenu sobivanja v različnosti. Ob tem je pojasnil, da strategija na tej točki še ne določa konkretne lokacije ali dokončne izvedbene oblike, ampak predvideva pripravo programske zasnove, oblikovanje partnerstev in začetek procesa v časovno določenem obdobju.
Brez pomislekov ni šlo
V razpravi je svetnik Drago Rajbar povedal, da v Novi Sloveniji podpirajo pripravo celovite strategije kulture za obdobje 2027–2035.
Rajbar je ob tem opozoril, da je treba dokument obravnavati tudi z vidika realne izvedljivosti in financiranja. Izpostavil je, da strategija predvideva veliko investicij, pri številnih ciljih pa se kot glavni viri omenjajo evropska sredstva, ministrstva in država, občina pa kot sofinancer.
Svetnik Goran Miloševič iz Socialnih demokratov je ob razpravi izpostavil, da kulturne ustanove v precejšnji meri presegajo zgolj občinski okvir, saj gre za regijske institucije. Ob tem je vprašal tudi, kako bo koordinirano izvajanje strategije in kdo bo nosilec teh procesov.
Grilc je odgovoril, da je to predvsem stvar izvedbe in sprotnega dogovora, mestni svet pa bo imel pri spremljanju izvajanja pomembno vlogo: »Strategija končnih odgovorov ne daje«.
Svetniki so strategijo razvoja kulture sprejeli z 20 glasovi za in nobenim proti.
