Bo suša podražila seno v Pomurju? Kmetje zaskrbljeni, prva košnja slabša za kar 60 odstotkov

Suša je letos močno prizadela pomursko travinje. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota ocenjujejo, da je bil pridelek prve košnje za 60 odstotkov manjši kot v običajnih letih.

Razmere so bile slabše po celotnem Pomurju, ne glede na talni tip. Na najbolj izpostavljenih prisojnih legah je bil izpad pridelka po ocenah še večji od 60 odstotkov.

Čeprav živinorejske kmetije za zdaj še ne opozarjajo na neposredno pomanjkanje voluminozne krme, ostaja vprašanje, kakšne bodo razmere pri naslednjih košnjah. Ob neugodnem vremenu bi se lahko stroški prireje zvišali, težave z zalogami pa bi se pokazale pozneje v letu.

Trave so zaradi suše hitro prešle v generativno fazo

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota so za Sobotainfo pojasnili, da so sušne razmere močno vplivale na razvoj trav. Rastline so razvojne faze hitro prestopile in prešle v generativno razvojno fazo.

Zato so kmetom svetovali košnjo, čeprav razmere niso bile primerljive z običajnimi leti.

»Svetovali smo košnjo, čeprav je šlo bolj za čistilno košnjo, ruša je bila precej nizke rasti in zelo redka,« so pojasnili.

Po njihovih ocenah je bil pridelek prve košnje v Pomurju za 60 odstotkov manjši kot v normalnih letih. Na najbolj izpostavljenih prisojnih legah pa je izpad presegel 60 odstotkov.

Prizadeto je bilo celotno Pomurje

Suša po navedbah kmetijsko gozdarskega zavoda ni prizadela le posameznih delov regije. Prizadeto je bilo celotno območje Pomurja, in to ne glede na talni tip.

To pomeni, da posledice niso bile omejene zgolj na lažja ali bolj sušna tla. Slabša rast travinja se je pokazala širše, po celotni regiji.

Kmetje se trenutno na zavod še ne obračajo zaradi neposrednega pomanjkanja sena. So pa konec aprila prejeli strokovne nasvete glede aktivnosti po prvi košnji na travinju.

Pomanjkanja krme za zdaj še ni, a tveganje ostaja

Kljub slabemu pridelku prve košnje na živinorejsko usmerjenih kmetijah za zdaj še ne zaznavajo trenutnega pomanjkanja voluminozne krme. To pa se lahko spremeni, če naslednje košnje oziroma drugi pridelki voluminozne krme zaradi vremenskih razmer ne bodo optimalni.

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota zato pričakujejo, da bi se lahko ob nadaljevanju slabših razmer zvišali stroški na enoto prireje na kmetijah. 

»V krmnih obrokih bomo morali povečati večji delež močne krme, da bomo zagotovili v obroku dovolj sušine,« so pojasnili.

To bi za živinorejce pomenilo dodaten strošek. Večji delež močne krme v obrokih namreč lahko spremeni ekonomiko reje, zlasti pri kmetijah, ki so odvisne od lastne pridelave voluminozne krme.

Cene sena se za zdaj še niso zvišale

Na vprašanje, ali so se cene sena oziroma bal zaradi suše in večjega povpraševanja že zvišale, so odgovorili, da teh trendov za zdaj še ni.

Vendar možnost podražitev ostaja odprta. Po njihovih navedbah so višje cene pričakovane, če bodo pridelki otave in tretjega odkosa travinja manjši.

To pomeni, da bo razvoj cen odvisen predvsem od nadaljnjih vremenskih razmer in dejanskega pridelka pri naslednjih košnjah.

Če bo dovolj padavin in bodo razmere za rast travinja ugodne, bi se lahko izpad prve košnje vsaj delno omilil. Če se bo suša nadaljevala, pa bi se pritisk na zaloge in cene lahko povečal.

Jesen in zima bosta odvisni od naslednjih mesecev

Na kmetijsko gozdarskem zavodu ocenjujejo, da se posledice suše jeseni in pozimi ne bodo nujno poznale, če bodo v naslednjih mesecih razmere za drugo in tretjo košnjo ugodne.

Ključna bo zadostna količina padavin. Ta bo odločala o tem, ali bodo kmetije uspele nadomestiti slabši pridelek prve košnje.

Posebnost Pomurja je tudi v tem, da kmetje veliko krme za govedo pridelajo na njivah. Pomembno vlogo imajo strniščni dosevki, ki jih sejejo po spravilu glavnih kultur.

Med njimi so samostojne setve trav, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice. Prav ti posevki lahko pomagajo pri zagotavljanju dodatne voluminozne krme, če bodo vremenske razmere v nadaljevanju leta ugodne.

Zaloge so smiselne, a površin pogosto ni dovolj

Kmetom, ki se soočajo s tveganjem pomanjkanja sena, svetujejo predvsem razmišljanje o zalogah.

Po njihovih navedbah so zaloge smiselne vsaj za leto in pol. Ob tem pa opozarjajo na pomembno omejitev: na kmetijah pogosto primanjkuje kmetijskih površin.

To pomeni, da si vse kmetije ne morejo preprosto zagotoviti večjih varnostnih zalog, saj za dodatno pridelavo krme nimajo dovolj površin. Če bodo vremenski pogoji v Pomurju v letošnjem letu ugodni in bo dovolj padavin, večjih težav s pomanjkanjem mrve ne pričakujejo.

Pri tem so kot mrvo navedli seno, otavo in tretji odkos. Razmere bodo zato odvisne predvsem od tega, ali bo vreme omogočilo boljšo pridelavo krme v nadaljevanju sezone.