Arso je februarja podal soglasje za nadzemno gradnjo daljnovoda, civilna iniciativa pa je že napovedala nadaljne postopke v boju za okolju prijazno podzemno gradnjo.
Po napovedih predsednika uprave Elektra Maribor, Andreja Kosmačina, da se bodo aktivnosti pri gradnji 110 kV daljnovoda Murska Sobota - Mačkovci nadaljevala v letošnjem letu, ni prišlo do bistvenih premikov glede soglašanja obeh nasprotujočih si strank. Civilna iniciativa za izgradnjo okolju prijaznega daljnovoda, ki si prizadeva za podzemno gradnjo, ne soglaša s podanim soglasjem Agencije RS za okolje (ARSO), izvajalcu očitajo neupoštevanju mnenj Krajinskega parka Goričko in občanov, ob tem pa že napovedujejo nadaljne pravne in procesne postopke glede izgradnje podzemnega daljnovoda.
“V Sloveniji nimamo neodvisnih organov”
Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja pri gradnji 2 x 110 kV daljnovoda je bil s strani ARSO v lanskem letu zaustavljen zaradi neskladja med tekstualnim in grafičnim delom, tokrat pa so v februarju v Agenciji podali pozitivno mnenje. Navkljub podanim opozorilom omenjene civilne iniciative glede negativnih vidikov gradnje nadzemnega daljnovoda, je s podanim okoljevarstvenim soglasjem investitor – Elektro Maribor dobil potrebno pozitivno mnenje, pri čemer se predstavnici civilne iniciative – Martini Horvat sporno zdi predvsem vrednotenje PVO (presoja vplivov na okolje): “PVO je vrednotenje pripravil po naročilu investitorja, kar meče slabo luč na edini organ. V Sloveniji nimamo neodvisnih organov, je le PVO, ki deluje po naročilu investitorja,” meni Horvatova.
Evropske direktive za okolju prijazno gradnjo
Predstavnica iniciative izpostavlja težave pri upoštevanje nekaterih bistvenih težav pri vrednotenju vplivov na okolje ob daljnovodu, pri čemer so podali pripombe, sami pa menijo, da so bila strokovna mnenja in soglasje predstavnikov Krajinskega parka Goričko prezrta. “Določene ocene vplivov na okolje so na zgornji meji dopustnega, se pravi, da je vpliv zelo hud, da je vpiv na ljudi, živali in naravo zelo negativen.” Ob tem še dodaja, da se glede finančnega vidika ponuja tehnologija, ki bi omogočila gradnjo podzemnega daljnovoda z 70 odstotki sredstev gradnje nadzemnega in se sprašujejo, zakaj ni prišlo do primerjalnega vrednotenja cen gradnje kablovoda. “Naj poudarim, mi ne nasprotujemo gradnji daljnovoda,” še pravi Horvatova in dodaja, da bodo v iniciativi izrabili dane pravne in procesne možnosti proti gradnji nadzemnega daljnovoda. “Mi se bomo preko pooblaščenega odvetnika na soglasje pritožili. Seveda lahko pride do razlastitev nekaterih zemljišč, vendar se bomo sklicevali na evropske direktive, ki stremijo k okolju prijazni izvedbi gradnje daljnovodov.” Načrtovani daljnovod zaenkrat ostaja nad zemljo.
