Darko Anželj: »Če smo vrsto desetletij preživeli brez uredbe o vodovarstvenem območju, bi lahko še eno leto, da se zadeva pravno dodela«
Letošnjega februarja je bilo v enem litru apaške vode celo 66 miligramov nitratov. Tako visoka vsebnost nitratov predstavlja zdravstveni problem predvsem za dojenčke, nosečnice in doječe matere. Apaška občina zato iz proračunskih sredstev oskrbuje navedene rizične skupine s predpakirano pitno vodo, za kar mesečno porabijo okoli 200 evrov. Iz občinske uprave občine Apače so nam sporočili, da tovrstno obliko pomoči koristi 52 občanov.
Apaški kmetje zaenkrat brez nadomestil, ki jim pripadajo
Država je leta 2007 za omejevanje in preprečevanje onesnaževanja okolja ter zavarovanje območjih vodnih virov sprejela Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja, ki strogo prepoveduje posege v okolje v najožjih območjih okrog vodnih zajetij v Segovcih in Podgradu. Uredba kmetom, ki so bili vrsto let vajeni intenzivnega kmetijstva, od pričetka letošnjega leta prepoveduje uporabo posameznih fitofarmacevskih sredstev. Gre predvsem za 4 večje kmetije, katerih edini vir je prihodek od kmetijstva in okoli 15 kmetij, ki jim kmetijstvo ne predstavlja primarne dejavnosti. Ti kmetje so po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki je bil sprejet pred slabim letom upravičeni do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Kljub temu, da zakonski okvir za odškodnine obstaja, okoljsko ministrstvo še vedno ni pripravilo vladne uredbe, ki bi določila merila za odškodnino.
Anželj: »Če smo vrsto desetletij preživeli brez uredbe o vodovarstvenem območju, bi lahko še eno leto, da se zadeva pravno dodela«
V enem izmed dopisov, ki ga je Vladi RS poslala občina Apače (op. p. skupno so premierju Borutu Pahorju pisali trikrat), vsebuje predlog, da se izvajanje ukrepov vodovarstvenega režima za nekaj časa preloži, kljub temu, da je prav intenzivno kmetijstvo povzročilo slabo stanje vodnih virov v občini Apače. »Ocenil sem, da nesprejeta vladna uredba, ki bo uredila merila za odškodnino, pomeni tako veliko praznino, da se kmetovalci ne morejo ustrezno odločati. Smatram, če smo vrsto desetletij preživeli brez uredbe o vodovarstvenem območju, bi lahko še eno leto, da se zadeva pravno dodela,« nam je povedal apaški župan Darko Anželj. Apaški kmetje so sicer na enem izmed posvetov zagotovili, da so pripravljeni na prehod z intenzivnega na ekološko kmetovanje, vendar brez državnih spodbud očitno ne bo šlo.
Čakajoč na pomurski vodovod
Trenutno je na javni vodovodni sistem priključena le tretjina od 3749 občanov apaške občine. Dolgoročno rešitev za zagotovitev kvalitetne pitne vode na Apaškem polju bržkone predstavlja projekt Pomurskega vodovoda, ki se je glede na prvotne namere, zavlekel za nekaj let. Občina Apače je za izdelavo projektov in pridobitev gradbenega dovoljenja porabila 174 tisoč evrov, na občinskem svetu pa so sprejeli vse potrebne dokumente in v proračunu zagotovili sredstva za sofinanciranje projekta. »Vlogo za sofinanciranje smo že v mesecu januarju predali ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu, vendar odgovora še nismo prejeli. Sedaj čakamo, čakamo in čakamo …,« pravi župan Apač Darko Anželj. Ocenjena vrednost projekta izgradnje primarnega in sekundarnega vodovoda za Apaško polje znaša 6,2 milijona evrov. Izgradnja tranzitnega vodovoda in sanacija vodnih virov pa je ocenjena na 9 do 12 milijonov evrov. V skladu z veljavno zakonodajo mora ta del vodovoda v občini Apače financirati država.
