Varuhinja človekovih pravic danes službovala v Ljutomeru
V Ljutomeru je bilo na pogovor z varuhinjo in njenimi sodelavci prijavljenih 15 pobudnikov, ki pa niso prihajalo samo iz ljutomerske občine, ampak tudi iz okoliških vasi in Prekmurja. V ospredju teh pogovorov je bila po besedah Zdenke Čebašek – Travnik »socialna nota«, je pa bilo poslovanje v Ljutomeru zanjo eno težjih poslovanj. »Danes smo slišali resnično težke življenjske zgodbe. Najhuje je to, da ni pravne podlage, na podlagi katere, bi tem ljudem lahko pomagali. In to jim moramo tudi povedati, saj ne bi bilo pošteno, da bi jim dajali neko upanje«, je pojasnila varuhinja človekovih pravic.
Premajhna obveščenost prebivalcev
Teme pogovorov in pobud so bile podobne kot v ostalih občinah po Sloveniji – nezmožnost plačevanja življenjskih stroškov, dolgotrajnost sodnih procesov, nezadovoljstvo s sodnimi izvedenci, stanovanjska problematika, nezadovoljstvo s cestami, slabša dostopnost župana. Od 15 prejetih pobud, bo urad varuhinje človekovih pravic pri dveh opravil še dodatne poizvedbe. Tudi v Ljutomeru, podobno kot drugod po Sloveniji, ljudje premalo poznajo svoje pravice in so premalo informirani. Temu v veliko primerih botrujeta še nespretnost pri iskanju pomoči in računalniška nepismenost. Varuhinja je opozorila, da je »odmaknjenost od virov informacij lahko velikokrat usodna za rešitev problema«.
Invalidom je potrebno omogočiti dostop
Poleg pobud občanov in prebivalcev, pa lahko urad varuhinje človekovih pravic poda tudi lastno pobudo. V Ljutomeru je varuhinja ugotovila, da je invalidom onemogočen dostop do občinskih prostorov in prostorov javne uprave. Tudi njena pisarna za danes se je nahajala na najvišjem nadstropju v ljutomerski Občini, do koder pa vodijo le stopnice, saj dvigala ni. Varuhinja je obljubila, da bo na Občini opozorila na to nepravilnost.
Urad varuhinje človekovih pravic letno prejme 3000 pisnih pobud, od katerih je upravičenih približno 25 odstotkov, kar je več kot v tujini.
